MARKSIZMOT I NACIONALNOTO PRA[AWE

od Alan Vuds i Ted Grant

Zabele{ka kon prevedot:

Deloto e napi{ano od dvajca istaknati marksiti od Britanija. Vo sklad so novo prifatenata terminologija namesto terminot narodnost vo sovremeniot makedonski jazik se upotrebuva i terminot nacionalnost. Site fusnoti, zabele{ki de facto, se so cel {to poverodostojno i razbirlivo prenesuvawe na teksot.

Aleksandar Atevi}

Uvod

Nacionalnoto pra{awe t.e. ugnetuvaweto na naciite i nacionalnite malcinstva, koe go karakterizira kapitalizmot od negovoto ra|awe do dene{no vreme, otsekoga{ zavzemalo centralna pozicija vo marksisti~kata teorija. Delata na Lenin posebno se zanimavaat so ovaa tema vo golema merka i seu{te pretstavuvaat zna~ajna osnova za rasprava na ovaa najslo`ena i najeksplozivna tema. Navistina, bez pravilno razre{uvawe na nacionalnoto pra{awe, bol{evicite nema{e da dojdat na vlast vo 1917. Samo so zavzemaweto na ~elnata pozicija na ugnetuvanite sloevi na op{testvoto mo`e{e da se obedini proleterijatot pod znameto na socijalizmot za da masite gi prinudat ugnetuva~ite da ja napu{tat vlasta. Neuspehot da se po~ituvaat problemite i aspiraciite na ugnetenite nacionalnosti vo carskata imperija seriozno }e ja potkopaa revolucionernata borba na proleterijatot.

Dvete fundamentalni barieri na ~ove~kiot progres se, na edna strana, privatnata sopstvenost na sredstvata na proizvodstvo i na drugata nacionalnata dr`ava. No, dodeka prvata polovina od problemot e dovolno jasna, na vtorata polovina ne í se obvrnuva vnimanie. Denes, vo epohata na imperijalisti~ki pad, koga lelekot od kontradikciite na socio-ekonomskiot sistem koj od koren se raspa|a, gi dostignaa najnepodnoslivite granici, nacionalnoto pra{awe u{te edna{ se kreva nasekade so najtragi~ni i najsangvini~ni posledici. Daleku od mirnoto gubewe na zna~ewe kako anti~ka faza od ~ove~kiot razvoj, kako {to mislat beznade`nite reformisti, se upotrebuva posebno pakosna i otrovna forma koja gi zagrozuva naciite da padnat vo varvarstvo. Re{enieto na ovoj problem e vitalna komponenta za pobedata na socijalizmot vo svetski ramki.

Niedna zemja, duri ni najgolemite i najmo}nite dr`avi, nemo`at da ja podnesat razurnuva~kata dominacija na svetskiot pazar. Fenomenot {to bur`oazijata go opi{uva kako globalizacija, predviden od Marks i Engels pred 150 godini, se razviva kako pod laboratoriski uslovi. Po Vtorata Svetska Vojna, a posebno poslednive dveasetina godini, imame kolosalna intenzifikacija na me|unarodnata podelba na trudot i enormen razvoj na svetskata trgovija, so stepen za koj ni Marks i Engels ne mo`ela da sonuvaat. Zaedni~koto tkaewe na svetskata ekonomija se sproveduva kako nikoga{ dosega vo ~ove~kata istorija. Ova e najprogresiven razvoj zatoa {to se postaveni materijalnite uslovi za svetskiot socijalizam.

Kontrolata na svetskata ekonomija e vo racete na 200 najgolemi internacionalni kompanii. Koncentracijata na kapitalot gi dostigna vrtoglavite proporcii. Sekoj den 1,3 trilioni dolari pominuvaat niz granicite vo me|unarodnite transakcii, a 70% od ovie se slu~uvaat vo multinacionalni ramki. So sekoj den koj odminuva, ogromite monopoli se zasiluvaat vo smrtonosnata bitka za zavzemawe na drugi giganti. Se frlaat ogromni pari na ovie operacii so koi se skoncentrira nezamisliva mo} vo racete na sé pomalku i pomalku kompanii. Tie se odnesuvaat kako razjareni i nenasitni kanibali, `derej}i se samite sebesi za pogolem i pogolem profit. Vo ovaa kanibalisti~ka orgija, rabotni~kata klasa e sekoga{ gubitnik. Poskoro se spojuvaat, a upravnata kancelarija proglasuva nov bran na otpu{tawa i zatvorawa, pa bezmilosen pritisok na rabotnata sila da gi podigne profitnite margini, dividendi i egzekutivni isplati.

Vo ovoj kontekst Leninovata kniga “Imperijalizmot kako najvisok stepen na kapitalizmot” bara osovremenuvawe. Lenin objasnil deka imperijalizmot e kapitalizmot vo periodot na golemi monopoli i trustovi. Ama stepenot na monopolizacija vo Leninovoto vreme e kako detska igra vo sporedba so dene{nata situacija. Vo 1999 brojot na prekugrani~ni prevzemawa e zasta{uva~ki 5100. Zgora vrednosta na spogodbite porasna za 47% sporedeno so 1998, za rekordno visoki $798 milijardi. So ovie vrtoglavi sumi mo`e da se razre{at pove}eto od problemite na svetska siroma{tija, nepismenosta i bolesti. No, se pretpostavuva egzistencija na racionalen sistem na proizvodstvo vo koj potrebite na mnozinstvoto se vo prednost vo odnos na superprofitite na malkuminata. Kolosalnata mo} na ovie gigantski multinacionalni kompanii, {to zabrzano se spojuva so kapitalisti~kata dr`ava, go prodizvikuvaat fenomenot {to amerikanskiot sociolog Rajt-Mils go nare~e “Militaren Industiski Kompleks”, koj eve dominira so svetot pocelosno od bilo koga vo istorijata.

Tuka ja sogleduvame kontradikacijata. Na osnova na globalizacijata, se brani argumentot od strana na bur`oazijata, a posebno od sitnata bur`oazija, deka nacionalnata dr`ava ne e va`na pove}e. Ova ne e novost. Istiot argument go postavi Kaucki za vreme na Prvata Svetska Vojna (teorija za t.n. “ultra-imperijalizam”), koga tvrde{e deka so razvoj na monopolskiot kapitalisti~ki imperijalizam postepeno }e se otklonat kontradikaciite na kapitalizmot. Nema da ima pove}e vojni zatoa {to razvojot na kapitalizmot }e gi napravi nacionalnite dr`avi izli{ni. Istata teorija e postavena i denes od strana na revizionistot Erik Hobsboum vo Britanija. Biv{iot stalinist koj otide vo desnoto krilo na Rabotni~kata Partija tvrdi deka nacionalnata dr`ava e tranzicionen period od ~ovekovata istorija koja sega pominuva. Bur`oaskite ekonomisti gi istaknuvale istive argumenti niz istorijata. Tie se obiduvaat da gi ukinat kontradikciite inherentni na kapitalisti~kiot sistem samo so odreknuvawe na nivnoto postoewe. Ama vo isto vreme, koga svetskiot pazar stana dominantna sila na planetava, nacionalnite antagonizmi se so razjaren karakter i nacionalnoto pra{awe, daleku od toa da e ukinato, nasekade se razbira kako posebno silno i otrovno.

So razvojot na imperijalisti~kiot i monopolski kapitalizam, kapitalisti~kiot sistem gi prerasna tesnite granici na privatnata sopstvenost i nacionalnata dr`ava ja igra pribli`no istata uloga denes kako {to ja igraa i sitnite lokalni kne`estva i dr`avi pred izdigaweto na kapitalizmot. Za vreme na Prvata Svetska Vojna Lenin napi{a: “Imperijalizmot e najvisokoto nivo na kapitalizmot. Vo najistaknatite zemji kapitalot gi prerasna granicite na nacionalnata dr`ava, go smeni natprevarot so monopol i gi sozdade objektivnite uslovi za postigawe na socijalizam.” (Leninovi Sobrani Dela, Socijalisti~ka revolucija i Pravoto na narodite na Samoopredeluvawe, januari fevruari 1916, tom 22.) Koj ne ja razbera ovaa elementarna vistina nema da mo`e da gi razbere, ne samo nacionalnoto pra{awe, tuku site najva`ni manifestacii vo sega{nata epoha.

Celata istorija na poslednive sto godini e istorija na pobuni na produktivnite sili protiv tesnite ramki na nacionalnata dr`ava. Od ova proizleze svetskata ekonomija i so svetskite krizi i svetskite vojni. Zatoa slikata na profesorot Hobsboum za svetot vo koj nacionalnite kontradikcii se eliminiraat e ~isto jalova fantazija. Naprotiv. So op{tata kriza na kapitalizmot nacionalnoto pra{awe ne e ograni~eno samo vo biv{ite kolonijalni zemji. Po~nuva da deluva i vo visoko razvienite zemji, duri i tamu kade izgleda deka e re{eno. Vo Belgija, edna od najrazvienite evoropski zemji, konfliktot me|u Valoncite i Flamancite zavzema razjaren karakter koj pod odredeni uslovi mo`e da dovede do rascep na Belgija. Na Kipar postoi konfliktot pome|u Grcite i Turcite, i pogolem antagonizam me|u Grcija i Turcija. Neodamna nacionalnoto pra{awe na Balkanot ja vovle~e Evropa na rabot na vojnata.

Vo SAD postoi problem so rasizmot protiv Crncite i Hispanolcite. Vo Germanija, Francija i drugite zemji gledame diskriminacija i rasisti~ki napadi protiv imigracijata. Vo biv{iot Sovetski Sojuz nacionalnoto pra{awe rezultira{e vo krvav haos i gra|anski vojni na edna zemja protiv druga. Vo Britanija, kade kapitalizmot postoi najdolgo, nacionalnite pra{awa se nerazre{eni, ne samo za Severna Irska, tuku i za Vels i [kotska. Vo [panija go imame pra{aweto na Evskadi, Katalonija i Galicija. Naj~udno od sé e deka po sto godini od obedinuvaweto na Italija, Severnata Liga go turka reakcionernoto barawe za rascep na Italija na baza na samoopredeluvawe na severot (‘Padanija’). Zaklu~okot e neizbe`en. Go ignorirame nacionalnoto pra{awe na na{a {teta. Za taa cel, se obra}ame do rabotnicite i mladinata, vo redovite na socijalisti~kite i komunisti~kite partii, koi sakaat da gi razberat ideite na marksizmot vo borbata da go promenat op{testvoto. Nim im e posveteno ova delo.

 

Del Prvi: Nacionalnoto pra{awe vo istorijata

“Vo Zapadna Evropa epohata na oformuva~ki stadium na bur`oaskite nacii, ako se trgne nastrana borbata na Holandija za nezavisnost i sudbinata na ostrovskata zemja, Anglija, po~na so Francuskata Revolucija i zavr{i pribli`no sto godini potoa so obedinuvaweto na Germanskata Imperija.” (Leon Trocki, Istorija na Ruskata Revolucija, str. 889.)

Iako mnogumina mislat deka nacionalnata dr`ava e ne{to prirodno, pa ima svoi koreni vo dale~noto minato, ako ne i vo du{ata i krvta na ma`ite i `enite, taa e, de fakto, relativno moderna kreacija, {to raka na srce postoi samo vo poslednive 200 godini. Edinstven isklu~ok na ova e Holandija, kade bur`oaskata revolucija vo XVI vek go zavzema oblikot na nacionalno osloboduvawe protiv [panija, i Anglija zaradi unikatnata polo`ba na ostrovskoto kralstvo, kade kapitalisti~kiot razvoj zapo~na porano od ostatokot na Evropa (od kasniot XIV vek ponatamu). Pred ovoj period nema{e nacii, tuku samo plemiwa, gradovi-dr`avi i imperii. Nau~no e nekorektno da se upotrebuva terminot “nacii” za prethotnite poimi, kako {to ~esto se pravi. Eden vel{ki nacionalist go istaknuva{e poimot “vel{ka nacija” , pred rimskata invazija na Britanija! Mo`e samo da se zanesuva. Vels toga{ prestavuva{e aglomerat na plemiwa koi fundamentalno ne se razlikuvaa od drugite na prostorot, denes poznat kako Anglija. Toa e ubistvena crta na nacionalisti~kite pisateli koi se obiduvaat i sozdavaat vpe~atok deka “nacijata” (posebno nivnata posebna nacija) otsekoga{ postoela. Vsu{nost nacionalnata dr`ava e istoriski evolutivno bitie. Toa ne postoelo otsekoga{, a nema ni da postoi sekoga{ vo idninata.

Realno, nacionalnata dr`ava e proizvod na kapitalizmot. Postavena e od bur`oazijata koja pobaruvala nacionalen pazar. Morala da gi sru{i lokalnite restrikcii na malite mesta so nivnite lokalni taksi, patarini, odvoeni monetarni sistemi, odvoeni merni edinici. Sledniot izvadok od Robert Hajlbroner slikovito ni ja opi{uva situacijata na eden germanski trgovec od okolu 1550 godina:

“Andreas Rif, trgovec, bradosan i so krzno na sebe, se vra}a doma vo Baden; toj i pi{uva na svojata `ena deka posetil trieset pazari i imal nevolji so sedlata. U{te pove}e nezgodi imal so vremeto; dodeka patuval toj zapiral na sekoi deset milji da plati carina; pome|u Bazel i Keln platil 31 levi.

“I toa ne e se. Sekoja zaednica {to toj ja posetuval imala svoi pari, svoi plavila i regulativi, svoj zakon i red. Vo okolinata na Baden imalo 122 razli~ni merki za dol`ina, 92 rezli~ni merki za `itarici i 123 za te~nosti, 63 za likeri i 80 za te`ina.” ( R, Heilbroner, The Worldly Philosophers, p. 22.)

Otflaweto na lokalnite partikularizmi toga{ predstavuva{e gigantski ~ekor napred. Sobiraweto na produktivnite sili vo nacionalna dr`ava e kolosalna progresivna istoriska zada~a na bur`oazijata. Osnovata za ovaa revolucija be{e postavena pri krajot na Sredniot Vek, vo periodot na padot na feudalizmot i podemot na bur`oazijata i gradovite vo koi postepeno gi dobivaat nivnite prava. Srednovekovnite kralevi baraa pari za nivnite vojni i bea primorani da se potprat na raste~kata klasa na trgovci i bankari kako Fugerovi i Medi~i. No vremeto na pazarnata ekonomija se u{te ne be{e dojdeno. Ona {to postoe{e be{e embrionska forma na kapitalizmot, karakteriziran so nisko proizvodstvo i lokalni pazari. Nikoj nemo`e{e da zboruva za vistinski nacionalni pazari i nacionalni dr`avi. Navistina, elementi kaj nekoi sovremeni evropski zemji gi ima vo ovoj kontekst, no i ovie bea vo podrazvien stadium. Iako Francija postepeno ja zavzema{e svojata forma so stogodi{nata vojna so Anglija, ovie borbi bea od feudalen i dinastiski karakter, a ne od vistinski nacionalen . Vojnicite koi se borea vo ovie vojni oddava pove}e po~it na nivnite lokalni knezevi otkolku na klalot na Francija, i pokraj zaedni~kata teritorija i jazik, se smetaa sebesi za Bretonci, Burgundijci i Gaskowi pove}e otkolku Francuzi.

Vistinskata nacionalna svest se izdigna postepeno, ma~no, za period od nekolu veka. Ovoj proces se odviva{e paralelno so rastot na kapitalizmot, monetarnata ekonomija i postepeno voveduvawe na nacionalniot pazar, predstaven so trgovijata so drvo vo Anglija vo docniot Sredniot Vek. Raspadot na feudalizmot i rastot na apsolutnite monarhii, koi za svoi potrebi go pottiknuvaa razvojot na bur`oazijata i trgovijata, go zabrzuvaa procesot. Robert Hajlbroner go napi{a kako:

“Prvin, ima{e postepena pojava na nacionalni politi~ki edinici vo Evropa. Pod viorot na selskite buni i kralskite osvojuvawa, izoliranata egzistencija na raniot feudalizam go otvori patot za centraliziranite monarhii. A so monarhiite raste{e i nacionalniot duh; za uzvrat toa zna~e{e kralska patrona`a na omilenite industrii, kako golemite francuski tapiseriski raboti i razvojot na armadite i armiite so site nivni neophodni satelitski industrii. Beskrajnite pravila i regulativi koi go pla{ea Andreas Rif i negovite drugari, patuva~kite trgovci od {estnaesetiot vek, go otvorija patot za nacionalnite zakoni, zaedni~kite merki i pove}e ili pomalku valutite.” (Ibid. str.34)

Zatoa nacionalnoto pra{awe, od istoriska gledna to~ka, se povrzuva so bur`oaskata demokratska revolucija. Govorej}i striktno, nacionalnoto pra{awe ne vleguva vo socijalisti~kata programa, bidej}i se pretpostavuva deka e re{eno od bur`oazijata vo nivnata borba protiv feudalizmot. Bur`oazijata e taa koja na prvo mesto ja formira{e nacionalnata dr`ava. Osnovaweto na nacionalna dr`ava, vo toa vreme, be{e izvonreden progresiven i revolucioneren ~in. I ne be{e postignat miroqubivo i bez borba. Prvata vistinska evropska nacija, Holandija, be{e formirana vo XVI vek kako rezultat na bur`aoskata revolucija {to dobi forma na vojna za nacionalno osloboduvawe protiv imperijalnata [panija. Vo Soedinetite Dr`avi dobi forma na revolucionerna vojna za nacionalno osloboduvawe vo XVIII vek i be{e konsolidirano preku krvavata |ra|anska vojna vo 1860te. Vo Italija toa be{e postignato so vojna za nacionalna nezavisnost. Obedinuvaweto na Germanija, progresivna zada~a vo toa vreme, be{e sprovedeno od junkerot Bizmark so reakcionerni sredstva, so vojna i politika na “krv i `elezo”.

Francuskata Revolucija

Osnovaweto na modernite evropski dr`avi (so isklu~ok na Holandija i Anglija) zapo~nuva so francuskata revolucija. Do ovoj moment nacionalnata dr`ava be{e identi~no spoznaena so kralskata dr`ava. Nacijata be{e sopstvenost na vleadea~kite suvereni. Ovaa zastarena legalna postavka, nasledena direktno od feudalizmot, be{e vo direkten konflikt so novite uslovi povrzani so podemot na bur`oazijata. So cel da ja zavzeme vlast bur`oazijata mora{e da se postavi kako pretstavnik na narodot odnosno Nacijata. Kako {to ka`a Robespjer: “Vo aristokratskite dr`avi zborot patrie (nacija) nema nikakva smisla osven za patriciskite familii, koi ja odreduvaa suverenosta. Samo pod demokratija dr`avata e vistinski patrie na site individui {to ja so~inuvaat.“ (citirano od E.H. Kar , “Bol{evi~kata Revolucija“, tom 1, str. 414.)

Prviot princip na francuskata revolucija be{e nepomirlivata centralizacija. Toa be{e preduslov za uspehot vo borbata na `ivot ili smrt protiv stariot re`im podr`an od ostanatata Evropa. Pod znameto na “Republikata, edna i nedeliva” revolucijata ja obedini Francija za prv pat vo edna nacija, zaobikoluvaj}i gi lokalnite partikularizmi i separatizmi na Bretoncite, Normanite i Provansalcite. Alternativata be{e dezintegracija i smrt na samata revolucija. Krvavata borba na Vande be{e i vojna protiv separatizmot i feudalnata reakcija. Padot na Burbonite dade nov mo}en impuls vo nacionalniot duh niz Evropa. Vo prvo vreme, primerot na revolucioniot narod koj uspea da go sru{i stariot feudalen monarhisti~en poredok nasekade slu`e{e kako inspiracija i fokusna to~ka za revolucionite i progresivni sili. Podocna, revolucionite vojski na francuskata revolucija bea prinudeni na ofanziva protiv zdru`enite snagi na Evropa koi se obedinija pod vodstvo na Anglija i ruskiot carizam da ja urnat revolucijata. So ~udovi{niot podvig na oru`jeto, revolucionernite sili uspea da gi odvratat reakcionernite sili na sekoj front, a so toa pred v~udonevideniot svet ja otkrija mo}ta na revolucionerniot narod i oru`enata nacija.

Revolucionernata armija go prenese duhot na revolt nasekade i be{e primorana da ja prenese i revolucionernata poraka na teritoriite {to gi okupira. Vo raste~kata faza na revolucijata, armijata na francuskata Konvencija se pojavi pred narodite na Evropa kako osloboditelna. Za da uspeat vo titanskata borba so stariot poredok, tie bea primorani da gi povikaat masite da gi sprovedat istite revolucionerni transformacii {to se slu~ija vo Francija. Ova be{e revolucionerna vojna, nevidena nikoga{ porano. Ropstvoto be{e ukinato vo francuskite kolonii. Revolucionernata poraka na Deklaracijata za Pravata na ^ovekot be{e nasekade zdru`en povik {to go ozna~i krajot na feudalizmot i monarhisti~koto ugnetuvawe. David Tompson istakna:

“Tie (Francuzite) bea navistina podr`ani od doma{nite pomo{nici i destruktivnata strana na nivnata rabota ~esto be{e dobro pre~ekana. Duri otkako populaciite sfatija deka francuskite gospodari ne se povozbudlivi od nivnite stari re`imi, tie gi rasplamtea idealite za samostojno upravuvawe. Idejata deka “suverenosta na narodot” vode{e vo nacionalna nezavisnost e indirektna posledica na francuskata okupacija; nejzinoto orginalno zna~ewe, ukinuvawe na privilegiite i praveweto na pravata da bidat univerzalni, se splotija vo ovaa nova implikacija samo kako rezultat na osvojuvawata. Francuskite revolucioneri go {irea liberalizmot so intencija, no kreiraa nacionalizam od nevnimatelnost.” (Dejvid Tompson, ”Evropa po Napoleon”, str 50.)

Iscrenosta i raspadot na francuskata revolucija go proizvede diktatorstvoto na Napoleon Bonaparta, kako {to i degeneracijata na izoliranata dr`ava na ruski rabotnici podocna zavr{i so proletersko bonapartansko diktatorstvo na Stalin. Porane{nata revolucionerna demokratska poraka be{e isprevrtena i deformirana vo dinasti~kite i imperijalni ambicii na Napoleon {to se poka`aa za fatalni po Francija. No, i pod Napoleon, duri i vo distorzirana forma, nekoi od pridobivkite na francuskata revolucija bea za~uvani i ra{ireni niz francuskite evropski teritorii, so revolucionerni posledici, posebno vo Germanija i Italija.

“Nejzinite najdestruktivni pridobivki bea me|u najpermanentnite. Napoleon gi pro{iri i zajakna efektite na francuskata revolucija so ru{eweto na feudalizmot vo Niskite Zemji, vo pogolem del na Germanija i vo Italija. Feudalizmot kako legalen sistem, koj vklu~uva blagorodni~ka jurisdikcija nad selanite, zavr{i; feudalizmot kako ekonomski sistem koj vklu~uva feudalni dava~ki od selanite na blagorodnicite, zavr{i, iako ~esto kako odgovor ima{e kompenzacii i obe{tetuvawe. Barawata na Crkvata bea trgnati nastrana od patot na ovaa reorganizacija. Srednite klasi i selanite stanaa kako blagorodni{tvoto, subjekti na dr`avta, site podednakvo dol`ni da pla}aat danoci. Sistemot na naplata i sobirawe na danoci stana poefikasen i poramnopraven. Starite gildi i gradskite oligarhii se ukinaa; internite tarifni barieri se trgnaa. Nasekade be{e inaugurirana pogolema ramnopravnost, vo smisla {to karierite stanaa otvoreni za talentite. Duvaa vetri{ta na modernizacija niz Evropa vo ekot na Napoleonoviot pohod. Negovite nasilni obidi da ja zakova zapadna Evropa kako supservilen blok na anektirani i satelitski teritorii uspeaa barem da gi oslobodat od zastarenite jurisdikcii i privilegii, od pominatite teritorijalni podelbi. Pove}eto od ona {to be{e zbri{ano ne mo`e{e da se restavrira.” (Ibid., str. 67.)

No napoleonovoto vladeewe ne be{e so nepomaten blagoslov. So cel da go izbegne nametnuvaweto na te{ki danoci doma, Napoleon nametna danoci vo osvoenite teritorii. I pokraj site socijalni prednosti, francuskata vlast si ostana stranska. Robespjer mudro zabele`al, nikoj ne gi saka misionerite so bajoneti. Neizbe`no francuskata invazija dovede do vojni za nacionalno osloboduvawe koi celosno gi potkopaa porane{nite triumfi. Napoleonoviot poraz na zamrznatite predeli vo Rusija i uni{tuvaweto na francuskata vojska bea signali za branot na nacionalni vostanija protiv Francuzite. Vo Prusija celata nacija stana i go prati Fredrik Vilhem Treti vo vojna so Napoleon. Od krvaviot haos na Napoleonovite vojni i dovajuvawata na pobednicite {to go sledea se izdignaa modernite dr`avi na Evropa kako {to gi znaeme denes.

Nacionalnoto pra{awe posle 1848

1848 be{e presvrtnica za nacionalnoto pra{awe vo Evropa. Pome|u plamenite jazici na revoluciite, potisnatite nacionalni aspiracii na Germancite, ^esite, Poljacite, Italijancite i Ma|arite ostro proniknaa od pozadinata. Da uspee{e revolucijata, }e bea otvoreni pati{tata za re{avawe na nacionalnite problemi vo Germanija i drugde so najdemokratski sredstva. No, kako {to objasnija Marks i Engels, revolucijata od 1848 be{e predadena od kontrarevolucionernata bur`oazija. Porazot na revolucijata zna~e{e deka nacionalniot problem mora{e da se re{i so drugi sredstva. Slu~ajno, edna od pri~inite za porazot be{e to~no manipulacijata so nacionalnoto pra{awe (na primer, na ^esite) za reakcionerna zavr{nica.

Vo Germanija nacionalnoto pra{awe mo`e{e da se ka`e so eden zbor: obedinuvawe. Po porazot na revolucijata vo 1848, zemjata ostana podelena na mali dr`avi~ki i posedi. Toa be{e nesovladliva pre~ka za slobodniot razvitok na kapitalizmot vo Germanija i voedno na rabotni~kata klasa. Obedinuvaweto, zatoa, be{e progresivno barawe. No, centalno be{e pra{aweto koj }e ja obedini Germanija i so kakvi sredstva. Marks se nadeva{e deka toa }e se slu~i od ozdolu, od rabotni~kata klasa i so revolucionerni sredstva. No, ne be{e taka. Bidej}i proleterijatot ne uspea ova pra{awe da go re{i so revolucionerni sredstva vo 1848, be{e re{eno so reakcionerni sredstva na konzervativniot pruski junker Bizmark.

Principelniot metod da se postigne celta be{e preku vojna. Vo 1864 Avstricite i Prusite se sobraa da gi pobedat Dancite. Danska ja zagubi provincijata [lezvig-Hol{tajn, koja po prepiraweto me|u Avstrija i Prusija , se obedini kon Germanija vo 1865. Manevriraj}i so toa {to ja dr`e{e Francija nastrana od konfliktot, Bizmark formira sojuz so Italija protiv Avstrija. Otkako Avstrija pretrpe poraz vo bitkata kaj Keninggrec vo juli 1866, be{e obezbedena pruskata dominacija na Germanija. So ovoj ~in, Germanija be{e obedineta so reakcionerni sredstva, koristej}i go pruskiot militarizam. Obedinuvaweto poslu`i da se zajakne pruskiot militarizam i Bizmarkoviot bonapartisti~ki re`im i da se posee semeto na novi evropski vojni. Zatoa, na~inot na koj se re{ava nacionalnoto pra{awe, koja klasa go re{ava i so koi interesi, ne e i te kako neva`no pra{awe za rabotni~kata klasa. Samo ova e dovolno da se objasni zo{to e nedopuslivo da se bara od nas da se odnesuvame kako voda~i na naviva~ite za bur`oazijata i sitno bur`ujskite nacionalisti, duri tie i da sproveduvaat zada~a {to objektivno e progresivna. Vo sekoe doba mora da se za~uva klasnata gledna to~ka.

Objektivno, obedinuvaweto na Germanija be{e progresiven razvoj, koj Marks i Engels go podr`uvaa. No, toa nikako ne zna~i deka germanskite socijalisti treba da go podr`uvaat Bizmark. Samata pomisla bi bila anatema za Marks. Toj sekoga{ se sprotivstavuval na reakcionerniot Bizmark, no koga toj ve}e uspea da ja obedini Germanija, Marks i Engels opiraj}i se moraa da go podr`at, kako ~ekor napred, bidej}i bezdrugo }e go ote`nea obedinuvaweto na germanskiot proleterijat. Taka, Engels mu pi{a na Marks na 25 juli 1866: “ Stvarta ja ima dobrata strana vo toa {to ja poednostavuva situacijata; revolucijata ja pravi polesna so kavgata me|u sitniot kapital i vo sekoj slu~aj }e go zabrza razvojot... Mnogute dr`avi~ki }e bidat zbri{ani so dvi`eweto, najlo{ite lokalizira~ki vlijanija }e prestanat i stranite kone~no }e postanat vistinski nacionalni, namesto lokalni...

“Spored mene, zatoa, sé {to mo`eme da napravime e da go prifatime faktot, bez da go opravduvame, i gi koristime, kolku {to mo`eme, pogolemite ustanovi za nacionalna organizacija i obedinuvawe na germanskiot proleterijat, koj sega po sekoja cena mora da se stavi samiot na raspolagawe.”

Italijanskoto obedinuvawe

Analogna situacija postoe{e vo Italija. Pri krajot na 1850te, pokraj site obidi za unifikacija, Italija seu{te ostana beznade`no podelena i pot~ineta na Avstrija, koja gi anektira{e severnite teritorii. Zgora, nekolku pomali dr`avi, kako burbonskoto Kralstvo na Dve Sicilii (ju`na Italija i Sicilija) bea za{titeni od revolucija od, odgotvenite za intervencija, avstriski trupi. Papskite dr`avi vo centralna Italija bea pod francuska “protekcija”. Samo maloto kralstvo na Sardinija, postaveno od Savoj-Piemont, ne be{e pod avstriska dominacija. Pod vodstvo na sposobniot diplomat i dr`avnik grofot Kavur, konzervativnata vladea~ka dinastija postepeno ja {ire{e sferata na vlijanie i teritoriite, brkaj}i gi Avstricite od edna po druga oblast.

Rame do rame na dinasti~kata konzervativna opozicija na Piedmontovi kon Avstrija be{e radikalniot i revolucionerno nacionalisti~ko dvi`ewe, heterogena me{avina na republikanci, demokrati i socijalisti. Ovie sili bea prisutni vo site dr`avi vo Italija kako i vo egzil. Najviden pretstavnik na ovoj trend be{e Macini, ~ii konfuzni i amorfni idei korespondiraa so prirodata na dvi`eweto {to go zastapuva{e. Sprotivno nemu, Kavur, ~elnikot na nezavisnata severno italijanska dr`ava Piedmont, manevrira{e itro i neprincipielno. Vo tipi~no diplomatska intriga, toj prvin dobi dozvola da im se pridru`i na Britanija i Francija vo Krimskata ekspedicija protiv Rusija vo 1855. Potoa tajno, vetuvaj}i mu gi na francuskiot imperator Napoleon III Nica i Savoj, Kavur sklu~i sojuz so koj Francuzite }e mu dadat pomo{ na Piedmont vo slu~aj na neprijatelstvo so Avstrija. Vojnata izbuvna vo 1859 i be{e po~etnica na obedinuvaweto na Italija. Se vostanaa site italijanski vojvodstva i papski dr`avi. Zaedno so Francuzite, trupite na Piedmont izvojuvaa zna~ajna pobeda protiv Avstrijcite kaj Solferino. Obedinuvaweto na Italija se ~ine{e blisku. No toa ne korespondira{e so interesite na Lui Bonaparta, koj promptno potpi{a primirje so porazenite avstriski armii, ostavaj}i gi Piedmontovi i revolucionerite na nivniot k’smet.

Kone~no, italijanskata vojna za osloboduvawe be{e spasena so vostanieto vo Sicilija, otpozdraveno od ekseditivnata sila na Garibaldi so iljadata crvenoko{ula{ki dobrovolci. Po pobedata vo bitkata za Sicilija, Garibaldovite buntovni~ki sili navlegoa vo ju`na Italija i triumfalno vlegoa vo Neapol. Taka italijanskoto obedinuvawe be{e ostvareno so revolucionerni sredstva od zdolu, no plodovite gi o`neeja drugi. Nesopirliviot intrigant Kavur gi ubedi London i Pariz deka e podobro da se prifati vlasta na Piedmont nad obedineta Italija, otkolku da im se predade na revolucionerite i republikancite. Armijata na Piedmontovata dinasti~ka reakcija vmar{iraa vo Neapol bez nikakov otpor. Garibaldi, namesto da gi sobori, gi otvori portite i go pozdravi Kralot na Piedmont, Viktor Emanuel, kako “kral na Italija” na 26 oktomvri. Taka narodot na Italija namesto celosen triumf protiv stariot poredok, izvojuva samo polovina pobeda koja ja plati so prolevaweto na svojata krv.

Namesto republika, Italija stana ustavna monarhija. Namesto demokratija, dobi ograni~eni povlastici od koi bea izemeni 98% od narodot od glasawe. Na papata mu se dozvoli da upravuva so papskite dr`avi (koncesija na Lui Bonaparta). I pokraj sevo ova obedinuvaweto na Italija be{e gigantski ~ekor napred. Be{e obedineta cela Italija so isklu~ok na Venecija, koj ostana pod Avstriska vlast, i papskite dr`avi. Vo 1866, Italija i se pridru`i na Prusija vo vojnata protiv Avstrija i ja dobi Venecija kako nagrada. Kone~no, po porazot na Francija vo Franko-Pruskata vojna (1871) francuskite trupi se povlekoa od Rim. Vleguvaweto na italijanskite trupi vo ovoj grad ja ozna~i kone~nata pobeda na italijanskoto obedinuvawe.

Do podocnata polovina na devetnaesetiot vek, nacionalnoto pra{awe vo zapadna Evropa be{e voglavno re{eno. So obedinuvaweto na Italija i Germanija, po 1871 nacionalnoto pra{awe vo Evropa izgleda{e ograni~eno vo Isto~na Evropa i, so posebno eksplozivna smisla, na Balkanot, kade be{e zamrseno so teritorijalnite ambicii i rivaliteti na Rusija, Turcija, Avstro-Ungarija i Germanija, fakt koj neumolivo dovede do Prvata Svetska Vojna. Vo prviot period, pribli`no od 1789 do 1871, nacionalnoto pra{awe seu{te ima{e relativno progresivna uloga vo Zapadna Evropa. Duri i obedinuvaweto na Germanija pod reakcionerniot junker Bizmark se smeta za progresiven ~in kako {to vidovme prethodno. No ve}e vo vtorata polovina na XIX vek razvojot na proizvodnite sili pod kapitalizmot gi nadrasnuva{e tesnite nacionalni granici. Ova ve}e be{e manifestirano so razvojot na imperijalizmot i neodlivata naklonost kon vojna pome|u glavnite sili. Balkanskite vojni od 1912 i 1913 zna~ea zavr{nica na formiraweto na nacionalni dr`avi vo jugoisto~na Evropa. Prvata Svetska Vojna i Versajskiot Dogovor (koj slu~ajno se odr`a pod sloganot “pravo na naciite na samoopredeluvawe”) ja zavr{i rabotata so rasturaweto na avstro-ungarskata imperija i garantiraj}i i nezavisnost na Polska.

 

 

Del Vtori: Marks i Engels i nacionalnoto pra{awe

Nacionalnoto pra{awe ima mnogu dolga istorija vo teoretskiot arsenal na marksizmot. Ve}e vo delata na Marks i Engels mo`eme da najdeme nekoi mnogu interesni i prodorno zabele{ki za nacionalnoto pra{awe. Podocna Lenin se bazira{e vrz tie dela i ja razraboti svojata klasi~na teorija za narodnostite. Taka na primer Marks gi istra`uva{e do detaq pra{awata na Poljacite i Ircite {to niz XIX vek go preokupiraa vnimanieto na evropskoto rabotni~ko dvi`ewe. Interesno e da se vidi deka Marks, koj ne mu prio|a{e na nacionalnoto pra{awe kako na {ibolet, ama dijalekti~ki, go smeni stavot vo odnos na dvete temi.

Razlikata pome|u revolucionernata dijalektika i apstraktnoto mislewe ostro se izrazi vo debatite za nacionalnoto pra{awe pome|u Marks i Prudon za vreme na Prvata Internacionala. Prudon, francuski socijalist i predvesnik na anarhizmot, go odbi postoeweto na nacionalnoto pra{awe. Niz istorijata sekoga{ imalo sekta{i koi ja prezentiraat apstraktnata koncepcija na klasnata borba. Tie ne se vodat od konkretnata realnost na op{testvoto kakvo postoi, tuku se dvi`at vo bez`ivotnite apstrakcii na nivniot imaginaren svet. Prudonistite na Generalniot Sovet na Prvata Internacionala ja smetaa borbata na Poljacte, Ircite i Italijancite za nacionalna emancipacija za neva`na. Sé {to be{e potrebno be{e revolucija vo Francija, i sé }e be{e perfektno; site moraa da ~ekaat. No ugnetenite narodi ne mo`at da ~ekaat i tie nema da ~ekaat. Vo 1866 Marks mu napi{a na Engels razobli~uvaj}i ja “prudonisti~kata klika” vo Pariz koja “… gi deklarira nacionalnostite kako apsurdnost i gi napa|a Garibaldi i Bizmark. Kako polemika protiv {ovinizmot nivnite taktiki se korisni i eksplicitni. No koga vernicite na Prudon (moite dobri prijateli Lafarg i Longe pripa|aat kon niv) mislat deka cela Evropa mo`e i treba da sedi mirno i spokojno dodeka gospodata od Francija ja ukinat siroma{tijata i neznaeweto, tie postanuvaat glupavi.” (Marks i Engels, Selected Correspondence, Pismo od 7 juni 1866.)

Na Generalniot Sovet na Prvata Internacionala ili Internacionalna Rabotni~ka Asocijacija (International Workingmen's Association (IWA) Marks mora{e da se bori na dva fronta, na edna strana protiv sitno-bur`ujskiot nacionalist kako Macini, a na drugata protiv polu-anarhisti~nite sledbenici na Prudon koi go negiraa postoeweto na nacionalnoto pra{awe. Na 20 juni 1866, Marks napi{a: “V~era ima{e diskusija na Internacionalniot Sovet za sega{nata vojna... Diskusijata go razgori, kako {to se o~ekuva{e, so generalno “pra{aweto na nacionalnostite” i so stavot {to go zavzemavme... Pretstavnicite na “Mlada Francija” (ne-rabotnici) istaknaa deka site nacionalnosti i duri i nacii se zastareni predrasudi. Prudoniziran Stirnerizam... Celiot svet ~eka dodeka Francuzite ne sozreat za socijalna revolucija...“ No iako Marks i Engels mu odavaa zna~ewe na nacionalnoto pra{awe, kako vo slu~ajot protiv Prudon, tie sekoga{ go smetaa za podredeno na “rabotni~koto pra{awe”, odnosno, tie go razgleduvaa isklu~ivo od gledna to~ka na rabotni~kata klasa i socijalisti~kata revolucija .

Polskoto pra{awe

Kako Lenin, i Marks imal dosta fleksibilen stav okolu nacionalnoto pra{awe, na koj toj sekoga{ mu prijduval od gledna to~ka na op{tite interesi na proleterijatot i internacionalnata revolucija. Vo eden stadium vo 40-te, 50-te i 60-te godini na devetnaeasetiot vek, Marks go branel pravoto ne samo na samoopredeluvawe na Poljacite tuki i na besprekorna nezavisnost. Taka be{e i pokraj faktot deka dvi`eweto za nezavisnost na Polska be{e predvodeno vo toa vreme od reakcionernata polska aristokratija. Pri~inata zo{to Marks zastana zad ovoj stav ne be{e nekakva sentimentalna privrzanost za nacionalizmot, a najmalku od sé toj go razbira{e pravoto na samoopredeluvawe kako nekoja univerzalna panakeja.

Vo edno od negovite posledni dela, Nadvore{nata Politika Na Ruskiot Carizam, Engels istaknuva deka polskiot narod, so nivnata herojska borba protiv ruskiot carizam, vo nekolku priliki ja spasile revolucijata vo ostanatiot del na Evropa, kako vo 1792-94 koga Polska, porazena od Rusija, ja spasi Francuskata revolucija. No ima i druga strana na polskoto pra{awe. “Prvo, Polska, kompletno dezorganizirana, republika na plemstvoto, osnovana na pqa~kaweto i ugnetuvaweto na selanstvoto, so ustav so koj sekoja nacionalna akcija e onevozmo`ena i spored toa zemja koja e lesen plen na sosedite. U{te od po~etokot na vekot, kako {to i samite Poljaci ka`uvaa, taa postoe{e samo kako nered..., celata zemja be{e zaedni~ki okupirana od stranski trupi, koi ja koristea kako kr~ma... vo koja obi~no zaboravaa da platat.” ( Marks i Engels, Sobrani Dela, tom 27, str.18.)

Niz devetnaesetiot vek polskoto pra{awe zavzema{e centralno mesto vo evropskata politika i isto taka dlaboko vlijae{e na rabotni~koto dvi`ewe. Vo januari 1863 Poljacite dignaa pobuna. Vostanieto se pro{iri vo cela Polska i dovede do formirawe na nacionalna vlada. No vostanieto go predvodea niskite blagorodnici koi ne bea sposobni da go podignat masite da u~estvuaat vo pobunata. Koga mo}ta podocna ja prevzedoa krupnite zemjoposednici, poslednive nadevaj}i se na diplomatska intervencija na Francija i Britanija, postignaa dogovor so carot, koj vedna{ go prekr{i. Rusite go sru{ija dvi`eweto. Se razbira, Francuzite i Britancite ne go mrdnaa ni maloto prste. No polskata pobuna gi razbudi solidarnosta i so~uvstvoto na rabotnicite na Evropa. Prvata Internacionala be{e osnovana vo 1863 kako rezultat na internacionalnata inicijativa za asistencija na revolucionernoto dvi`ewe na Poljacite. Engels istakna deka edinstvenata nade` za polskoto vostanie e rabotni~kata klasa na Evropa. “Ako izdr`at,” mu pi{uva{e na Marks na 11 juni 1863, “tie mo`e da se vklu~at na op{to evropsko dvi`ewe koe }e gi spasi; na druga strana ako rabotite trgnat nadolu Polska }e bide uni{tena za deset godini, vostanie od ovoj vid ja istro{uva borbenata sila na naselenieto za mnogu godini.” (MESD, str.150.)

Marksoviot stav za polskoto pra{awe be{e determinirano od op{tata revolucionerna strategija za svetska revolucija. Vo toa vreme carska Rusija be{e glaven neprijatel na rabotni~kata klasa i demokratija, monstruozna reakcionerna sila na Evropa, posebno vo Germanija. Bidej}i nema{e rabotni~kata klasa vo Rusija vo toa vreme, neposte{e toga{ mo`nost za revolucija vo Rusija. Kako {to podocna Lenin se izrazi, “Rusija seu{te spie{e, a Polska vrie{e”. (LSD, Pravoto na Naciite na Samoopredeluvawe, februari mart 1914, tom 20, str.108.) Zatoa Marks go podr`uva{e pravoto na polska nezavisnost kako sredstvo so koe }e se udri na glavniot neprijatel, ruskiot carizam. No, do 1851, Marks izvle~e pesimisti~ki zaklu~oci za “vite{ko-tromata” Polska, taka da se ka`e, toj be{e skepti~en okolu izgledite za uspeh na vostanieto predvodeno od polskata aristokratija.

Od ova apsolutno e jasno deka i Marks i Lenin baraweto za samoopredeluvawe i nacionalnoto pra{awe vo op{ti crti sekoga{ zavzema subordinirana pozicija na klasnata borba i perspektivite za proleterska revolucija. Nikoga{ marksistite nemale dol`nost da go podr`at sekoe i sekakvo dvi`ewe za samoopredeluvawe. Istiot Marks koj ja podr`uva{e polskata nezavisnost be{e radikalno sprotivstaven na nezavisnosta na ^esite i be{e protiv taka nare~enite osloboditelni dvi`ewa na Balkanot vo vtorata polovina od devetnaesetiot vek. Ovie dve naizgled kontradiktorni stava bea, de facto, motivirani od istite revolucionerni rezgleduvawa. Marks razbira{e deka nezavisnosta na Polska }e pretstavuva gest protiv ruskiot carizam, koj }e ima{e revolucionerni implikacii, a nacionalnite dvi`ewa na ju`nite Sloveni bea koristeni od ruskiot carizam kako alatka za svojata ekspanzionisti~ka politika na Balkanot. Kako {to premnogu ~esto se slu~uva vo istorijata, borbite na malite nacii se koristat kako sitni{ vo manevrite na reakcionernite golemi sili. Koj nema da ja nadmine ovaa strana na nacionalnoto pra{awe neizbe`no }e zapadne vo reakcionerna zamka.

Pri krajot na svojot `ivot, Engels, so isklu~itelna dalekuvidost, gi predvide revolucionernite potresi vo Rusija: “I tuka doa|ame do samata sr` na stvarta. Vnatre{niot razvoj na Rusija od 1856, podr`ana od samata vlada, ja zavr{i svojata rabota. Socijalnata revolucija gi napravi golemite ~ekori. Rusija od den na den stanuva se pove}e oksidentalna; moderni manufakturi, parea, `eleznica, transformacija na site vidovi isplati vo pari~ni isplati, i so toa drobeweto na starite temeli na op{testvoto se razvivaat so sé pogolema brzina. No so ist stepen e i evoluiraweto na nesposobnosta na despotskoto carstvo za novoto op{testvo na kursot na formirawe. Se formiraat opoziciski partii, ustavni i revolucionerni, koi vladata mo`e da go pot~ini so zgolemuvawe na brutalnosta. I ruskata diplomatija go gleda u`asot koga }e treba da se ~ue glasot na ruskiot narod i koga zaradi postavenosta na vnatre{nite raboti }e nema vreme, a ni `elba da se gri`at za takvi detski raboti kako osvojuvaweto na Konstantinopol, na Indija i vladeeweto so svetot. Revolucijata od 1848 koja zavr{i na polskite granici sega ~uka na vratite na Rusija, a sega ima mnogu sojuznici od vnatre koi go ~ekaat vistinskiot moment da í gi otvorat vratite.”(MESD, tom 27, str.45.)

Kakvi nevorojatno redovi! Vo 1890, 15 godini pred prvata ruska revolucija i 27 godini pred Oktomvri, Engels gi predvide ovie veli~estveni nastani i povrzuvaj}i ja sudbinata na nacionalnoto pra{awe so ruskata revolucija. Nastanite go potvrdija Engels. Kako {to Lenin podocna objasni, od 1880-te natamu sloganot za polska nezavisnost ne be{e prikladen slogan zaradi razvojot na rabotni~kata klasa vo Rusija i izgledite za revolucija vo samata Rusija.

Francusko-pruskata vojna

Pod vlijanie na Marks i Engels Prvata Internacionala zavzede principielen internacionalisti~ki stav za site fundamentalni pra{awa. Stavot na Internacionalata ne be{e samo teoretski tuku i prakti~en. Taka na primer, za vreme na {trajk vo edna zemja, ~lenovite agitiraa i go objasnuvaa problemot vo drugite zemji da se spre~i upotrebata na stranskite krle`i.

Kako {to prosledivme, eden od centralnite problemi na rabotni~kata klasa vo prvata polovina na XIX vek be{e obedinuvaweto na Germanija. Marks i Engels bea prinudeni da dadat kriti~ka podr{ka na germanskoto obedinuvawe, iako ovoj objektivno progresiven ~in be{e sproveden so reakcionerni sredstva od Bizmark. No toa na nikoj na~in ne zna~i kapitulacija pred Bizmark ili napu{tawe na klasnata pozicija. Prvata Internacionala prvobitno ja smeta{e Franko-Pruskata vojna od 1870-71 kako defanzivna borba za Germanija. Toa be{e nedvosmisleno to~no. Reakcionerniot bonapartisti~ki re`im na Napoleon III se streme{e da go blokira germanskoto nacionalno obedinuvawe so upotreba na sila. No, toj pogre{i. Pruskata armija se probi niz demoraliziranite francuski sili kako vrel no` niz puter.

Slu~ajot so Franko-Pruskata vojna jasno go pretstavi fleksibilniot i revolucioneren stav na Marks za nacionalnoto pra{awe. Toj dava{e kriti~ka podr{ka na Prusija vo prvata faza od vojnata, koga taa ima{e isklu~ivo defanziven karakter. Tuka Marksoviot stav be{e determiniran ne od nekoi nadprirodni i sentimentalni razmisli (toj go mraze{e reakcionerniot pruski Bizmark), no isklu~ivo od gledna to~ka na interesite na proleterijatot i internacionalnata revolucija. Od edna strana, pobedata na Prusija }e dovede do obedinuvawe na Germanija, istoriski progresivna zada~a. Od druga strana, porazot na Francija }e zna~i otfrlawe na bonapartisti~kiot re`im na Lui Napoleon, otvaraj}i gi perspektivite za revolucionerni razvitoci vo Francija. Toa }e zna~e{e i dvi`ewe protiv ruskiot carizam koj se bazira{e na bonapartisti~kiot re`im vo Pariz, da se dr`i Germanija slaba i podelena. Zatoa Marks prvobitno ja podr`uva{e Prusija vo vojnata so Francija, pokraj faktot deka pruskata pobeda }e zna~i zacvrstuvawe na re`imot na Bizmark, barem za nekoe vreme.

No ovoj op{t iskaz ne go iscrpuva pra{aweto na marksisti~koto odnesuvawe kon vojnata. Vo sekoe vreme neophodno e da se prijde na nacionalnoto pra{awe od klasna gledna to~ka. Duri koga nekoja nacionalna borba ima progresivna sodr`ina, neophodno e proleterijatot da ja za~uva svojata klasna nezavisnost od bur`oazijata. Vo tekot na vojnata Marks go smeni svojot stav. Koga Lui Napoleon be{e trgnat (vo oktomvri 1870) i be{e proglasena republika vo Francija, karakterot na vojna od pruska strana se smeni od vojna za nacionalno osloboduvawe vo agresivna kampawa naso~ena protiv narodot na Francija. Vojnata prestana da ima progresiven karakter i Marks zatoa ja osudi. Zavzemaweto na Alzas-Loren od Prusija isto taka be{e celosno reakcioneren ~in koj nemo`e da se opravda so progresivnata zada~a na obedinuvawe na Germanija. Toa slu`e{e samo da se zagree nacionalnata omraza pome|u Francija i Germanija i da se podgotvi tloto za imperijalisti~kata klanica od 1914-18.

Porazot na francuskata armija vedna{ dovede do revolucija vo Francija i slavnata epizoda na Pariskata Komuna. Marks gi sovetuva{e rabotnicite od Pariz da po~ekaat, no koga ve}e tie se aktiviraa toj vedna{ se stavi sebe si vo odbrana na Pariskata Komuna. Vo toj moment karakterot na vojnata se transformira. Nacionalnoto pra{awe za Marks be{e sekoga{ podredeno na klasnata borba (pra{aweto na trudot). Ispravnosta na ovoj stav se otkriva vo ogledalniot lik, na odnesuvaweto na vladea~kata klasa vo sekoja vojna. Bez ogled kolku e golem stepenot na nacionalen antagonizam pome|u vladea~kata klasa vo zavojuvanite dr`avi, tie sekoga{ }e se obedinat da gi porazat rabotnicite. Zatoa, pruskite generali stoea nastrana koga nivnite neprijateli, reakcionernite Versajski sili, go napadnaa Pariz i gi ispoubija komunarite.

Marks za Irska

Kako i za Polska, taka i Marksoviot stav za Irska be{e opredelen isklu~ivo od revolucionernite razmisluvawa. Dodeka prirodno so~uvstvuval so ugnetuvaniot irski narod, Marks sekoga{ nepomirlivo gi kritizira{e bur`oaskite i sitno bur`oaskite nacionalisti~ki voda~i. Od po~etokot Marks i Engels objasnija deka nacionalnoto osloboduvawe na Irska e nerazdelno povrzano so pra{aweto na socijalna emancipacija, posebno na revolucionernoto re{enie na problemot so zemji{teto. Ovaa dalekugledna analiza ima golema te`ina op{to vo nacionalno-osloboditelnata borba, a ne samo vo Irska.

Vo pismoto do Edvard Bern{tajn od 26 juni 1882, Engels istakna deka irskoto dvi`ewe se sostoi od dva trenda: radikalno agrarno dvi`ewe {to blikna vo spontana selanska direktna akcija i gi najde svoite politi~ki izjasnuvawa vo revolucionernata demokratija, i “liberalno-nacionalnata opozicija na urbanata bur`oazija “. Ova e vistina za selanskite dvi`ewa vo site periodi. Mo`e da uspee se do stepenot da najde voda~i vo urbanite centri. Pod sovremeni uslovi, toa zna~i ili bur`oazijata ili proleterijatot. No, bur`oazijata demonstrira{e niz istorijata kolku e nesposobna da gi re{i bilo koe od fundamentalnite problemi so bur`oasko-demokratska revolucija, vklu~uvaj}i go problemot na nacionalna nezavisnost. Irska e klasi~en primer za ova.

Vo srceto na stavot na Marks i Engels be{e perspektivata za dobrovolna federacija na Irska, Anglija, [kotska i Vels. I ovaa perspektiva be{e sekoga{ povrzana so perspektivata rabotnicite da ja zemat vlasta. Toa, pak, bara{e bezuslovna odbrana na edinstvoto na rabotni~kata klasa. Taka, Engels napi{a vo januari 1848:

“Irskiot narod mora da se bori revnosno i vo bliska sorabotka so angliskata rabotni~kata klasa i ^artistite, da gi dobijat {este to~ki od Narodniot Dogovor (People's Charter), godi{ni parlamenti, univerzalno pravo na glas, glasawe preku izbori, ukinuvawe na kvalifikaciite za sopstvenost na ~lenovite na parlamentot, na isplata na istite i vospostavuvawe na ednakvi izborni podra~ja. Samo otkako }e se dobijat ovie {est to~ki }e bide mo`no Ukinuvaweto (na Unijata) i nekakov progres za Irska.”(Engels, Firgus O Konor i Irskiot Narod, 9.01.1848)

Od samiot po~etok, Marks i Engels prodol`ija so nepomirlivata borba so irskite nacionalisti~ki liberali od srednata klasa kako Daniel Okonel, kogo go razotkrija kako {arlatan i predavnik na irskiot narod. Podocna, za kratko vreme tie davaa kriti~ka podr{ka na sitnobur`oaskite fenijanci. Toa be{e prirodno i ispravno vo vreme koga ne postoe{e rabotni~ko dvi`ewe vo Irska, koja ostana prete`no agrarno op{testvo do prvite godini na XX-ot vek. No, Marks i Engels ne se odnesuvaa kako naviva~ki lideri na fenijancite, tuku sekoga{ ja prifa}aa nezavisnata klasna pozicija. Tie seriozno ja kritikuvaa avanturisti~kata taktika na fenijancite, nivnite teroristi~ki nameri, nivnata nacionalna ograni~enost i nivnoto odbivawe da ja prifatat potrebata za povrzuvawe so angliskoto rabotni~ko dvi`ewe. Iako fenijancite bea najnapredno krilo na irskoto revolucionerno demokratsko dvi`ewe, pa duri poka`uvaa socijalisti~ki inklinacii, Marks i Engels nemaa iluzii za niv. Eve {to pi{uva{e Engels na 29.11.1867 god. do Marks :

“[to se odnesuva do fenijancite, ti si sosem vo pravo. Yverstvata na Angli~anite ne treba da napravat da zaboravime deka liderite na ovaa sekta se pove}eto magariwa i delumno eksploatarori i nie na bilo koj na~in ne treba da staneme odgovorni za glupostite {to se slu~uvaat vo sekoja zavera. A tie sigurno }e se slu~at.”

Nabrzo, Engels se poka`a deka e vo pravo. Samo dve nedeli podocna, na 13.12.1867 , grupa od fenijancite postavi eksplozija vo Londonskiot Zatvor Klerkenvel vo neuspe{en obid da se oslobodat nivnite zatvoreni drugari. Eksplozijata uni{ti nekolku sosedni ku}i i povredi 120 du{i. Spored predvidenoto, incidentot predizvika bran na antiirsko raspolo`enie kaj naselenieto. Sledniot den Marks mu napi{a na Engels so ogor~enost:

“Poslednovo ne{to na fenijancite vo Klerkenvel be{e mnogu glupavo. Londonskite masi, koi poka`uvaa golemo so~uvstvo so Irska, }e stanat ludi so toa i vovle~eni vo vojska od vladea~kata partija. Ne smee da dozvoli londonskiot proleterijat da bide samiot raznesuvan vo eksplozii vo ime na ~esta na fenijanskite emisari. Sekoga{ ima nekoj vid fatalnost okolu takvite tajni, melodramati~ni tipovi na zaveri.”

Nekolku dena podocna, na 19.12.1867 god. Engels odgovori: “ Glupavata afera vo Klerkenvel sekako e delo na nekolku specijalizirani fanatici; nesre}a e {to site zaveri {to tie vodat do takvi stupidnost, bidej}i posle sé, ne{to mora da se slu~i, posle sé, ne{to mora da se stori. Posebno {to vo Amerika se krena prav za ovie razru{uvawa i rabota so zapalivi sredstva i potoa dojdoa nekolku magariwa i ni gi pretstavija tie gluposti. U{te ponataka, ovie kanibali se op{to najgolemite kukavici, kako ovoj Alen, koj se ~ini deka go privle~e vnimanieto na kralicata, a potoa idejata za osloboduvawe na Irska so toa {to }e go zapali londonskiot kroja~ki du}an!”

Ako Marks i Engels mo`ea da pi{uvaat so takvi pogrdni termini za fenijancite samo da zamislime {to tie }e ka`ea za teroristi~kata taktika na IRA vo poslednive 30 godini, koi sporedeni so “zlostorstvata vo Klerkenvel” se samo detska igra. Najreakcionernata sodr`ina za ovoj individualen terorizam, koj ne ja slabee bur`oaskata dr`ava, tuku samo ja zajaknuva, e taa {to gi razdeluva rabotnicite i gi oslabuva vo o~ite na eksploatorite. Ova be{e najslabata to~ka na fenijancite, koi Engels gi kritikuva{e koga napi{a “za ova nisko plemstvo celoto rabotni~ko dvi`ewe e ~ist eretizam i za koi na irskite selani ni pod koja cena ne treba da im bilo dozvoleno za doznaat deka socijalisti~kite rabotnici se nivni edinstveni sojuznici vo Evropa.” (MESD, Engels do Marks.)

Se razbira deka Marks i Engels gi branea fenijaskite zatvorenici od lo{iot tretman od angliskata dr`ava. Tie sekoga{ go branea pravata na irskiot narod za opredeluvawe na nivnata sudbina. No, tie go pravea toa od socijalisti~ka, a ne od nacionalisti~ka gledna to~ka. Kako dosledni revolucioneri i sledbenici na proleterskiot internacionalizam, Marks i Engels sekoga{ ja istaknuvaa vrskata pome|u sudbinata na Irska so perspektivite za proleterska revolucija vo Anglija. Vo ~etiriesetite i pedesetite godini na XIXot vek, Marks misle{e deka Irska mo`e da ja dobie nezavisnosta preku pobeda na angliskata rabotni~kata klasa. Podocna, vo {eesetite godini od toj vek, toj go promeni misleweto i go prifati gledi{teto {to e poverojatno, deka pobedata vo Irska mo`e da bide iskra {to }e ja zapali revolucijata vo Anglija. I najletimi~no ~itawe na Marksovite dela na Irskoto pra{awe poka`uvaat deka negovata odbrana na irskata nezavisnost po 1860 be{e determinirana isklu~ivo vrz op{tite interesi na proleterska revolucija, pred sé vo Anglija, koja toj ja smeta{e za klu~na zemja za uspehot na svetskata revolucija. Vo doverlivata komunikacija so ~lenovite na Generalniot Sovet, napi{an vo mart 1870, Marks go objasnuva svoite pogledi, ta:

“Iako revolucionernata inicijativa najverojatno }e dojde od Francija, Anglija samata mo`e da bide lost za seriozna ekonomska revolucija. Taa e edinstvenata zemja kade pove}e nema selanstvo i kade zemji{nite posedi se vo racete na mal broj lu|e. Taa e edinstvena zemja kade kapitalisti~kata forma, t.e. zdru`en trud na golem razmer pod kapitalisti~ki gospodari, go opfa}a re~isi celoto proizvodstvo. Taa e edinstvenata zemja kade{to pogolemot mnozinstvo od naselenieto se naemni rabotnici. Taa e edinstvenata zemja kade klasnata borba i organizaciite na rabotni~kata klasa, sindikatite, baraat izvesen stepen na zrelost i univerzalnost. Taa e edinstvenata zemja kade, poradi nejzinata dominacija na svetskiot pazar, sekoja revolucija vo ekonomskite sferi mora vedna{ da povlijae na siot svet. Ako zemjoposedstvoto i kapitalizmot se klasi~ni primeri vo Anglija, od druga strana, materijalnite uslovi za nivna destrukcija se najzreli tuka.”

Od ova gledi{te, irskoto nacionalnoto pra{awe be{e samo del od golemata slika za perspektivite na svetska socijalisti~ka revolucija. Nevozmo`no e da se razbere Marks von ovoj kontekst. Pri~inata zo{to Marks ja posakuva{e nazavisnosta na Irska posle 1860 be{e taa {to toj zaklu~i deka angliskite zemji{ni interesi, koi po~ivaa najve}e vo Irska, mo`ea mnogu lesno da se porazat od revolucionerno dvi`ewe osnovano od irskoto selanstvo vo koe baraweto za nacionalno samoopredeluvawe be{e povrzano so radikalno re{avawe na agrarnoto pra{awe. Vo istiot memorandum, Marks objasni:

“Ako Anglija e tvrdinata na zemjoposedni{tvoto i evropskiot kapitalizam, edinstvenata to~ka koja najsilno mo`e da ja pogodi oficijalna Anglija e Irska.

“Prvin, Irska e tvrdinata na lendlordizmot, angliskoto zemjoposedni{tvo. Ako padne vo Irska, }e padne vo Anglija. Vo Irska e stopati polesno bidej}i ekonomskata borba tamu isklu~ivo e koncentrirana vo poseduvaweto na zemja, bidej}i borbata istovremeno e i nacionalna i bidej}i lu|eto tamu se porevolucionerni i porazdrazneti otkolku {to se vo Anglija. Zemjoposedni{tvoto vo Irska e edino odr`uvano od britanskata armija. Vo momentot koga prisileniot sojuz pome|u zemjite }e zavr{i, vedna{ }e izbie socijalna revolucija vo Irska, iako vo zastarena forma. Angliskoto zemjoposedni{tvo ne samo {to }e go izgubi golemiot izvor na bogatstvo, ama i najgolemite moralni sili, t.e., onie koi zna~at dominacija na Anglija nad Irska. Na druga strana, so zadr`uvawe na silata na nivnite zemjoposednici vo Irska, angliskiot proleterijat gi pravi niv nepovredivi vo samata Anglija.

“Vtoro, angliskata bur`oazija ne samo {to ja eksploatira irskata siroma{tija za da zadr`i rabotni~kata klasa na Anglija preku prisilena imigracija na siroma{niot Irec, tuku go deli proleterijatot na dva neprijatelski tabora. Revolucionerniot ogan na keltskiot rabotnik ne odi ba{ so prirodata na anglo-saksonskio rabotnik, cvrst, no baven. Naprotiv, vo site golemi industriski centri vo Anglija ima dlabok antagonizam pome|u irskiot i angliskiot proleterijat. Prose~niot angliski rabotnik go mrazi irskiot rabotnik, kako sopernik koj ja sni`uva platata i `ivotniot standard. Toj ~uvstvuva religiozni i nacionalni antipatii kon nego. Toj go smeta nego sli~no kako {to siromavite belci od ju`nite zemji na Severna Amerika gi smetaat nivnite crni robovi. Ovoj antagonizam pome|u proleterite na Anglija e ve{ta~ki podhranuvan i podr`uvan od bur`oazijata. Taa znae deka toa e vistinskata tajna da se odr`i na vlast.”

I Marks zaklu~uva: “Rezoluciite na Generalniot Sovet za irskata amnestija slu`at samo kako uvod vo drugi rezolucii koi }e potvrdat, sosema odvoeno od internacionalnata pravda, deka toa e preduslov za emancipirawe na angliskata rabotni~kata klasa da go transformira sega{niot prisilen sojuz (odnosno porobuvaweto na Irska) vo ednakva i slobodna konfederacija, ako e mo`no, i kompletna separacija ako e potrebno.”

Da uvidime kolku vnimatelno Marks pi{uva tuka, i kolku skrupulozno ja opi{uva proleterskata pozicija na nacionalnoto pra{awe. Prvo, irskoto pra{awe ne e mo`no da se sogleda von perspektivite na svetska socijalisti~ka revolucija, vo koe e integralen del. Posebno, se smeta za po~etok na socijalisti~ka revolucija vo Anglija. I potoa? Marks ne zema zdravo za gotovo deka borbata za nacionalnoto osloboduvawe na Irska nu`no }e dovede do separacija od Britanija. Toj veli deka ima dve mo`nosti: ili “ednakva i slobodna konfederacija”, koja toj ja preferira{e, ili “kompletna separacija”, koja toj go smeta{e za mo`en no ne tolku posakuvan ishod. Koja od dvete varijanti }e dojde zavisi od odnesuvaweto na na angliskiot proleterijat i perspektivite na pobedonosnata socijalisti~ka revolucija vo samata Anglija.

Taka, Marksovite stavovi sekoga{ bea za proleterskata revolucija i internacionalizmot. Toa i samo toa gi determiniraa negovite stavovi za irskoto pra{awe i sekoja druga pojava za nacionalnoto pra{awe. Za Marks i Engels , “trudovoto pra{awe” be{e centralno. Nikoga{ ne im padnalo na um da ja reduciraat nivnata propaganda i agitacija za irskoto pra{awe na ednostaven, prost slogan kako “trupite nadvor” ili da izigruvaat neplateni sovetnici na nacionalistite. Naprotiv, tie vodea tvrdoglava borba protiv opasnata demagogija na irskite bur`oaski i sitnobur`oaski nacionalisti i za revolucioneren sojuz na irskata i angliskata rabotni~kata klasa .

Istorijata poka`a na ispravnost na procenkata na Marks i Engels za irskite bur`oaski i sitnobur`oaski nacionalisti. Vo 1922, irskite bur`oaski nacionalisti ja predadoa nacionalno-osloboditelnata borba so toa {to se soglasija na podelbata na Sever i Jug. Odtoga{ sitno-bur`oaskite nacionalisti poka`uvaat na dlabokata nesposobnost da se re{i “grani~noto pra{awe”. Taktikata na individualen terorizam, tolku kritikuvan od Marks i Engels, poka`a deka e i kontraproduktivan i nemo}en. Po trieset godini od t.n. “oru`ena borba” vo Severna Irska unifikacijata na Irska e podaleku od bilo koga. Edinstveniot na~in da se re{i ona {to e ostanato vo Irska e osnovano vrz klasna, socijalisti~ka i internacionalisti~ka politika-politikata na Marks, Lenin i golemiot proleterski revolucioner i ma~enik Xejms Konoli.

Samo rabotni~kata klasa mo`e da go re{i problemot so obedinuvawe okolu klasna programa za sproveduvawe na neumorliva borba protiv bur`oazijata vo London i Dablin. Preduslov za uspeh e obedinuvaweto na rabotni~kata klasa. Toa ne mo`e da se postigne na nacionalisti~ka osnova. Nacionalizmot na sitnata bur`oazija napravi neiska`ivi {teti na rabotni~koto edinstvo vo severna Irska. Ranite mo`at i moraat da se izle~at. No, toa mo`e da se stori samo na osnova na jasen raskin so nacionalizmot i prifa}awe na klasna politika, so o`ivuvawe na duhot i ideite na Larkin i Konoli. Nacionalnoto pra{awe vo Irska }e bide re{eno preku socijalisti~ka transformacija na op{testvoto ili nema da bide re{eno nikako.

Vtorata Internacionala

Zapo~nata vo 1889 Socijalisti~kata Internacionala, za razlika od Prvata Internacionala, be{e sostavena od masovni organizacii vo forma na masovni Socijalno Demokratski Partii i sindikati. Nesre}ata na Vtorata Internacionala be{e taa {to be{e rodena vo period na prolongiran kapitalisti~ki rast. Vo periodot od 1870-1900 svetskoto nafteno proizvodstvo se poka~i za dva i pol pati. I `elezni~kite prugi se zgolemija dva i pol pati. Germanija i SAD ja predizvikuvaa hegemonijata na Velika Britanija. Grabe` po~na da go deli svetot na sferi na vlijanija i kolonii. Brziot rast na industrijata isto taka zna~e{e rast na rabotni~kata klasa i nejzinite organizacii vo razvienite kapitalisti~ki zemji. Vo poslednite tri dekadi na XIX vek rabotni~kata klasa vo Rusija i SAD porasna trostruko. Vo Britanija brojot na sindikatite se zgolemi ~etiri pati pome|u 1876 i 1900. Vo Germanija brojot na ~lenovi na sindikatite porasna od desetina iljadi na milioni. I paralelno so ova ima{e i postojan raste` na ~lenstvoto, glasovite i vlijanieto na masovnite Socijal Demokratski Partii.

Odpo~etok, iako vo teorijata stoeja zad marksizmot, na novata Internacionala i fale{e teoretska jasnost garantirana so prisustvoto na Marks i Engels. O~igleden be{e slu~ajot so odnosot kon nacionalnoto pra{awe. Vtorata Internacionala realno ne go razbra nacionalnoto pra{awe, koe dobi nesoodveten tretman na kongresite. Vo 1896 Londonskiot kongres na Internacionalata ja donese slednava rezolucija:

“Kongresot se deklarira za celosna avtonomija na site nacionalnosti i za so~uvstvo so rabotnicite na sekoja sega{na dr`ava stradaj}i pod jaremot na militarniot, nacionalniot ili drug despotizam; i gi povikuva rabotnicite od site ovakvi zemji da se podredat rame do rame so klasnoosvestenite rabotnici {irum svetot, da se organiziraat za otfrlawe na internacionalniot kapitalizam i postavuvawe na internacionalna socijal-demokratija. ” (citirano od E.H.Kar, Bol{evi~kata Revolucija)

No, stavot na Vtorata Internacionala za kolonijalnoto pra{awe be{e dvosmislen i neodreden. Levicata se streme{e kon antikolonijalizam, a ima{e i takvi koi go opravduvaa kolonijalizmot na osnova na navodnata “civilizira~ka misija”. Taka na debatite na Amsterdamskiot kongres vo 1904, holandskiot delegat Van Kol otvoreno go brane{e kolonijalizmot. Podnese rezolucija vo koja se tvrde{e:

“Novite potrebi po pobedata na rabotni~kata klasa i nejzinata ekonomska emancipacija }e gi napravi koloniite neophodni, duri i vo idniot socijalisti~ki sistem na vladeewe.” I go zapra{a kongresot: “Mo`eme li da ja napu{time polovinata od svetot na kapricot na narodite, seu{te vo nivnoto detstvo, koi go prepu{taat enormnoto bogatstvo na zdravicata nerazvieno i najplodnite delovi na na{ata planeta nekultivirani?” (Leninovata Borba za revolucionerna partija)

Kongresot mu po`eli dobredojde na Dadabai Naoroxi, osnova~ot i pretsedatelot na Indiskiot Kongres, no vo negovata rezolucija, iako povikuvaj}i za samovladeewe, naglasi deka Indija }e ostane pod britanska suverenost. Ne go ni prifati ni otfrli pogledite na Van Kol. Vo debatata za imigracijata, rasisti~ka rezolucija be{e podignata od amerikanecot Hilkit, a podr`ana od Avstricite i Holan|anite. No taa predizvika bura od negoduvawe ta mora{e da bide povle~ena. Sepak, faktot {to takva rezolucija mo`e{e da se predlo`i pred Kongresot be{e simptom na pritisokot na bur`oazijata i nacionalisti~kite idei na socijalisti~kite partii.

Ruskata revolucija vo 1905 i dade mo}en impuls na kolonijalnata revolucija, inspiriraj}i gi masite na odbrana na nivnite nacionalni aspiracii vo Persija, Turcija, Egipet i Indija. So toa se zaostrija razlikite vo redovite na Socijalisti~kata Internacionala za kolonijalnoto i nacionalnoto pra{awe. Na kongresot vo [tutgart vo 1907, na koj Lenin i Roza Luksemburg gi prilo`ija nivnite slavni amandmani za vojnata, ima{e ostra borba pome|u Levicata (vo stvarnosta centristi) reprezentirani od Lebedur i Desnicata, predvodena od revizionistot Edvard Bern{tajn, tokmu za kolonijalnoto pra{awe. Holandskite delegati, tipi~ni sitnobur`oaski imperijalisti, pak bea najglasni braniteli na kolonijalizmot. Levicata be{e vo malcinstvo vo sprotivstavuvaweto. Vo v`e{tenata debata, Bern{tajn go dade sledniov komentar:

“Morame da ja napu{time utopiskata zamisla prosto da se napu{tat koloniite. Krajna konsekvenca na takviot pogled e deka SAD treba da se vrati na Indijancite (voznemirenost). Koloniite se tuka i nie morame da go prifatime toa. I socijalistite treba da se zablagodarat na potrebata na civiliziranite lu|e da se odnesuvaat kako za{titnici na neciviliziranite.” (Ibid. )

Raspravaj}i za argumentite okolu “civilizira~kata” uloga na kolonijalizmot, polskiot delegat Karski (Julijan Mar~levski) odgovori: “David pretpostavuva deka postoi pravo na edna nacija da ve`ba tutorstvo na druga. No nie Poljacite go znaeme vistinskoto zna~ewe na ova tutorstvo, bidej}i i ruskiot car i pruskata vlada se odnesuvaa kako za{titnici (“mnogu dobro” )... David go citira Marks da go podr`i svojot pogled deka sekoja nacija mora da pomine niz kapitalizmot, no ne e vo pravo i tuka. Ona {to navistina Marks go ka`a e deka zemjite koi go po~naa kapitalisti~kiot razvoj moraat da go prodol`at procesot do negovo kompletirawe. No toj nikoga{ nema re~eno deka ova e apsoluten preduslov za site nacii...

“Nie socijalistite razbirame deka postojat i drugi civilizacii pokraj kapitalisti~ka Evropa. Apsolutno ne smeeme da bideme voobrazeni za na{ata taka nare~ena civilizacija, nitu pak da ja nametnuvame na aziskite narodi so nivnite anti~ki civilizacii. (“bravo!”) David misli deka koloniite }e potonat vo varvarizam ako se ostavat na niv samite. Vo slu~ajot so Indija toa te{ko da }e se slu~i. Duri jas ja gledam nezavisna Indija koja }e prodol`i da profitira od evropskoto vlijanie vo idniot razvoj i }e se razviva na ovoj na~in do najgolemiot potencijal.” (Ibid., str11)

Na krajot, rezolucijata za Indija ne be{e stavena na glasawe.

Iako liderite na Internacionalata se obidoa da gi prepokrijat puknatinite so site vidovi na diplomatija, krajniot rezultat na ova be{e katastrofata vo Avgust 1914, koga sekoja od partiite na Vtorata Internacionala, so isklu~ok na Rusite i Srbite, gi predade principite na internacionalizmot i ja podr`i imperijalisti~kata vojna. Otsustvoto na prava revolucionerna internacionalisti~ka politika na~isto be{e izlo`ena letoto 1914 koga Vtorata Internacionala propadna poradi socijal-{ovinizmot.

“Nacionalno-kulturna avtonomija”

Posebna verzija za nacionalnoto pra{awe na Vtorata Internacionala be{e pretstavena od avstriskiot socijalen demokrat pred Prvata Svetska Vojna Tie ja branea taka nare~enata nacionalno-kulturna avtonomija. Istata pozicija be{e prifatena vo Rusija od evrejskiot Bund. Na konferencijata vo Brno na avstriskite socijal demokrati (1899) idejata za nacionalno-kulturna avtonomija braneta od ju`nite Sloveni be{e otfrlena. Namesto toa, konferencijata go prifati sloganot za teritorijalna avtonomija, koja iako nedovolna be{e sigurno podobra. Podocna pod vlijanie na centristi~kiot teoreti~ar Bauer i negoviot drugar Karl Rener (koj pi{uvawe pod psevdonimot Rudolf [plingler), partijata ja smeni pozicijata i zastana zad nacionalno-kulturnata avtonomija.

Otfrlaj}i ja povrzanosta me|u nacijata i teritorijata, Bauer ja definira{e nacijata kako “relativna zaednica na karakteri”. (Otto Bauer, Die Nationalfrage und die Sozialdemokratie, Vienna 1924, p. 2.) No {to e toa nacionalen karakter? Bauer go definira kako “vkupna suma na karakteristiki koi gi razgrani~uva lu|eto od edna i od lu|eto so druga narodnost, kompleksni i duhovni karakteristiki koi ja razdeluvaat edna nacija od druga.” (Ibid., str.6) Izlitenosta na ovaa definicija e sosema jasna. ^ista tavtologija: nacionalen karakter e ona {to ja pravi edna nacija razli~na od druga! A {to ja pravi razlikata na edna nacija od druga? “Karakterot na lu|eto e determiniran od ni{to drugo kako {to e od nivnata sudbina... Nacijata e ni{to drugo ta zaednica na sudbini (determinirani) od uslovite pod koi lu|eto go proizveduvaat sredstvata za opstanok i gi raspredeluvaat proizvodite na nivniot trud.” (Ibid., str. 24)

Nacijata, spored Bauer, e “agregat od lu|e ograni~eni vo zaednica na karakteri so zaednica na sudbini.” (Ibid., str. 135) Rener ja definira kako: “Nacija e sojuz na li~nosti koi sli~no razmisluvaat i sli~no zboruvaat, /taa e/ kulturna zaednica na sovremeni lu|e koi ne se pove}e povrzani so zemji{teto.” ([pringler ) Ovoj pristap kon nacionalnoto pra{awe ne e nau~en, tuku subjektiven i da ka`eme “psiholo{ki”, t.e. misti~en. Toa be{e neuspe{en i oportunisti~ki obid da se bara re{enie na nacionalnoto pra{awe vo avstro-ungarskata imperija preku davawe koncesii na bur`oaskiot nacionalizam. Naprotiv, marksizmot mu prio|a na nacionalnoto pra{awe od istorisko-ekonomski stojali{ta.

Sprotivno na bol{evicite, koi go gledaa re{enieto na nacionalniot problem preku revolucionerno otfrlawe na carizmot, avstriskite socijal demokrati mu prijdoa na nacionalnoto pra{awe vo duhot na sitnite reformi i gradualizmot. Bauer napi{al: “Nie prvi pretpostavuvame deka avstriskata nacija }e ostane vo istiot politi~ki sojuz vo koj tie postojat istovremeno, i sledi kako naciite vo ovoj sojuz }e gi uredat me|usebnite odnosite i odnosite so dr`avata.” (citirano vo Stalinovata “Nacionalnoto pra{awe i marksizmot”)

Edna{ koga }e se skine alkata pome|u nacijata i teritorijata, se istaknuva baraweto za grupirawe na ~lenovi od razli~ni nacionalnosti koi `iveat vo razli~ni regioni vo op{t me|uklasen nacionalen sojuz. ^lenovite od razli~ni nacionalni grupi mo`e da si se soberat na konferencija i da glasaat na koja nacionalnost tie i pripa|aat. Germancite, ^esite, Ungarcite, Poljacite itn., potoa }e glasaat za svoj Nacionalen Sovet, ”kulturen parlament na nacijata”, kako vo stilot na Bauer. So takvite sredstva avstriskite socijal demokrati se obidoa da go izbegnat otvoreniot sudir so dr`avata na Hapsburzite i go reduciraa nacionalnoto pra{awe na ~ista kulturno-lingvisti~ka rabota. Bauer otide dotamu da tvrde{e deka lokalnite avtonomii za nacionalnostite }e bidat skalilo kon socijalizmot koj “}e do deli ~ove{tvoto na nacionalni ograni~eni zaednici” i “}e prestavuva {arenolika slika na nacionalni sojuzi na li~nosti i korporacii”.

Ovaa filosofija e sosem razli~na od klasnoto gledi{te i internacionalisti~kite principi na marksizmot. Toj go pretstavuva sitno bur`oaskiot nacionalizam nakiten so “socijalisti~ki” frazi. Od tie pri~ini Lenin be{e navreden okolu ova. Toj be{e neprijatelski raspolo`en posebno na idejata da se separiraat u~ili{tata za razli~nite nacionalnosti. Za ova Lenin napi{a: “‘Kulturno-nacionalnata avtonomija’ zna~i to~no najpro~isteniot i zatoa i najopasniot nacionalizam, zna~i korupcija na rabotnicite so pomo{ na sloganot za nacionalna kultura i propaganda za dlaboko {tetnata i duri antidemokratska podelba na u~ili{tata spored nacionalnosta. Na kuso, ovaa programa nedvosmisleno protivre~i na internacionalizmot na proleterijatot i e vo soglasnost samo so idealite na nacionalisti~kata sitna bur`oazija.” (LSD)

Nikade ne e pojasen {tetniot efekt na ovaa sitno-bur`oaska teorija otkolku vo poleto na obrazovanieto. Zatoa, Lenin se sprotivstavi na sekoj priviligiran status za jazikot, i sprotivno na stavovite na Oto Bauer i advokatite na “nacionalno kulturnata avtonomija”, `estoko se sprotivstavi za odvoeni u~ili{ta za decata od razli~ni nacionalnost: “Prakti~noto izvr{uvawe na planot za ‘ekstrateritorijalnost’ (nadvor od i nepovrzana so teritorijata na koja `ivee nacijata) ili ‘kulturno nacionalnata’ avtonomija }e zna~i samo edno ne{to: podelba na obrazovnite procesi spored nacionalnost... (LSD, Kriti~ki osvrti na Nacionalnoto pra{awe, 1913)

O~igledna e razlikata pome|u leninizmot i sitno bur`oaskiot nacionalizam. Marksistite }e se borat protiv sekoj forma na nacionalno ugnetuvawe, vklu~uvaj}i go i jazi~noto. Nedozvolivo e ma`ot ili `enata da bide li{en-a od pravoto da go govori negoviot/nejziniot jazik, da bidat u~eni na nego, da se koristi vo sudnicite ili vo drugite javni funkcii. Op{to, nema nikakva posebna pri~ina za postoewe na “oficijalen” jazik, ili za nekakvi privilegii na eden jazik vo odnos na drug. No, da se razdelat decata na nacionalna, lingvisti~ka ili religiozna osnova e krajno reakcionerno i retrogradno. Segregacijata na u~ili{tata odigra reakcionerna uloga vo Ju`na Afrika i vo SAD. I odvojuvaweto na katoli~kite i protestantskite deca vo Severna Irska vo t.n. religiozni u~ili{ta igra ne pomalku pogubna uloga. Na religijata i nema mesto vo obrazovniot sistem i treba radikalno da e odvoen od nego. Ako crkvata saka da gi propoveda svoite doktrini, taa mora toa da go pravi vo svoe vreme i so svoe pari, sobrani od svojata kongregacija, a ne od dr`avata. I dodeka u~ili{tata gi obezbeduvaat potrebite na razli~nite lingvisti~ki grupi, so pari~ni sredstva za ovaa cel, potpolno e neprifatlivo da se odvojuvaat decata na nacionalno-lingvisti~ka osnova i so toa da se sozdava osnova za predrasudi i konflikti vo podocne`niot `ivot.

Neprijatelstvoto vo Belgija pome|u flamanskoto naselenie kon francuskoto e proizvod na generacii na diskriminacija na flamanskiot jazik i nasilnoto nametnuvawe na francuskiot. No, ima razni vidovi na ostvaruvawe na ova pra{awe. Taka, vo Ju`na Afrika predavawata na maj~inite jazici bea koristeni za nacionalno ugnetuvawe. Na ist na~in pretstavnicite na neruskite nacionalnost se napregaa da gi u~at decata na ruski. Na primer, vo ermenskite crkovni u~ili{ta, decata u~ea na ruski iako toa be{e nezadol`itelno. Bol{evicite se protivea na diskriminacija kon bilo koj jazik, nasilnata asimilacija i nasilnoto nametnuvawe na dominanten jazik i kultura. No nema pri~ina nekoj jazik da ima monopol. Vo [vajcarija ima ne dva tuku ~etiri oficijalni jazika. Sega so sovremenata tehnologija nema pri~ina lu|eto da nemaat obrazovanie i da komuniciraat vo parlamentot ili vo sudnicite na koj bilo jazik. Ona {to e neprifatlivo e voveduvawe na nacionalisti~ki ili religiozen otrov vo u~ili{tata:

“Marksistite, dragi nacionalisti-socijalisti, imaat op{ta {kolska programa koja bara, na primer, apsolutno sekularni u~ili{ta. Od gledi{te na marksizmot, izleguvaweto od op{tata programa nikoga{ ne e dozvolivo vo demokratska dr`ava bilo kade (i pra{aweto na voveduvawe na nekakvi “lokalni” predmeti, jazici i ponataka, od strana na lokalnoto naselenie). No, od principot deka obrazovanieto ‘treba da gi sledi odredbite na dr`avata’ i da bide prenesen na naciite, sledi deka nie rabotnicite morame da dozvolime ‘naciite’ vo na{ata demokratska dr`ava da gi tro{at narodnite pari na kleri~ki {koli! Bez da bide svesen g-n Libman ja otkri reakcionernata priroda na kulturno-nacionalnata avtonomija!” (LSD)

Na ovoj kako i na site drugi aspekti na nacionalnoto pra{awe, borej}i se protiv site vidovi na ugnetuvawe i diskriminacija bez isklu~ok, marksistite ja zavzemaat klasna pozicija. Taka, vo Belgija kade flamanskite i valonskite nacionalisti se obidoa, za `al so nekoj uspeh, da go podelat belgiskoto op{testvo i rabotni~koto dvi`ewe vrz nacionalna osnova so koristewe na jazi~noto pra{awe, belgiskite marksisti izrabotia tranzicioni barawa po jazi~nata tema. Tamu, na primer, kade se bara{e od rabotnikot da u~i na flamanski ili francuski, tie baraa da im se dade od rabotnoto vreme so celosna nadnica i kursevi plateni od nivnite {efovi pod kontrola na rabotni~kite organizacii i zgora na toa dobivawe na povisoka plata kako rezultat na novite nau~eni ve{tini.

Od sevo ova jasno e deka Lenin insistiral da se pristapi kon nacionalnoto pra{awe strogo od klasno stojali{te. “Sloganot za rabotni~ka demokratija,” napi{a Lenin, “ne e ‘nacionalna kultura’, tuku internacionalna kultura na demokratija i svetskoto dvi`ewe na rabotni~kata klasa.” (LSD, tom 20)

I povtorno: “Nacionalnata programa za rabotni~ka demokratija e: nikakvi privilegii za bilo koja nacija ili za bilo koj jazik, postavuvawe na pra{aweto na politi~ko samoopredeluvawe na naciite, t.e. nivna dr`avna secesija na apsoluten sloboden i demokratski na~in; donesuvawe na zakon koj ja pokriva celata zemja i proglasuvawe za nezakonite i ni{to`ni i prazni site merki... koi garantirat privilegii na bilo koj nacija, koi ja kr{at ednakvosta na naciite ili pravata na nacionalnite malcinstva, i so pravoto na zakonot sekoj gra|anin na dr`avata ima pravo da pobara poni{tuvawe na takvita merki kako neustavni i kriminalno gonewe na site oni koi toa go sproveduvaat.” (Ibid.)

Raskolni~kata priroda na “kulturno-nacionalnata avtonomija” jasno be{e prika`ana so {tetnite efekti vrz rabotni~koto edinstvo vo samata Avstrija. Po Kongresot vo Vimberg, avstriskata socijalno demokratska partija po~na da se cepi na nacionalni partii. Namesto edna obedineta rabotni~ka partija vo koja site nacionalnost }e bidat prisutni, se formiraa {est partii: germanska, ~e{ka, polska, rutenska, italijanska i jugoslovenska. So toa se potikna {ireweto na {ovinisti~kite sentimenti i nacionalnite antagonizmi vo ramkite na rabotni~koto dvi`ewe, so negativni rezultati: ~e{kata partija nema{e {to da pravi so germanskata, itn.

Kako {to se slu~uva sekoga{, taka nare~enite prakti~ni politiki na reformizam gi postignuvaat sprotivnite rezultati od predvidenite. Programata za nacionalno-kulturna avtonomija ima{e za cel da se spre~i rascepuvaweto na Avstro-Ungarija, no go ima{e tokmu sprotivniot efekt. Soboruvaweto na Habsburzi mo`e{e da vodi kon proleterska revolucija, kako Fevruarskata Revolucija vo Rusija. No, neuspehot na rabotni~kata klasa da ja zeme vlasta vode{e direktno kon dezintegracija na Avstro-Ungarija na nacionalna linija, dodeka Leninovata politika za pravoto na samoopredeluvawe gi obedini rabotnicite i selanite na pove}eto ugnetuvani nacii i taka sozdavaj}i uslovi za sovetska federacija. Ne separatizam, tuku stavot na bol{evizmot. Toa brilijantno se potvrdi po 1917.

 

Del Treti: Lenin za nacionalnoto pra{awe

“Dodeka vo nacionalno homogenite dr`avi bur`oaskite revolucioneri razvija mo}ni centripetalni pravci, potpiraj}i se na ideata za nadminuvawe na partikularizmite, kako vo Francija, ili nadminuvawe na nacionalnata razedinetost, kako vo Italija i Germanija, vo nacionalno heterogenite dr`avi, naprotiv, kako vo Turcija, Rusija i Avstro-Ungarija, zadocnetite bur`oaski revolucii gi ispu{tija centrifugalnite sili.” -Lenin. Trocki

Predrevolucionerna Rusija be{e isklu~itelno nazadna zemja, polufeudalna, te{ko zavisna od stranskiot imperijalizam. Taka, taa mnogu li~e{e na mnogu zemji od Tretiot Svet denes. Zgora, problemot na nacionalnostite go zavzema{e centralnoto mesto vo ruskiot politi~ki `ivot. Iako carska Rusija saka{e da se preprava vo branitelka na malite ugneteni nacii na Balkanot, taa be{e zatvor na nacionalnostite. 43% od naselenito na carska Rusija be{e od dominantata velikoruska nacionalnost, dodeka 57% bea Ukrainci, Poljaci, Gruzici, Finci i drugi ugneteni nacionalnosti.

70 milioni velikorusi dominiraa nad okolu 90 milioni nerusi i site bea dominirani i ugnetuvani od carskata dr`ava so birokratski kasti. Za da se vlo{at rabotite, barem na zapadnite ruski teritorii, ekonomskoto nivo na podredenite narodi be{e op{to povisoko otkolku vo ostanatata Rusija. Sepak mo`e da se rasprava za ruskata progresivna uloga so isto~nata ekspanzija vo Kavkazieto i posebno Centralna Azija, no ne i istoto toa da se istaknuva vo slu~aj na Polska, Finska i balti~kite dr`avi. Kako {to komentira{e stariot Engels: “Finska e finska i {vedska, Besarbija Rumanska, kralstvoto Polska na Poljacite. Tuka ne postoi pra{aweto za obedinuvawe na raseanite i srodni kralstva, site nosej}i go ruskoto ime; tuka nie ne gledame ni{to drugo osven osvojuvawe na tu|i teritorii so brutalna sila, ni{to osven kra`ba.” (MESD, tom 27, str.28)

Bol{evisti~kata partija od samoto oformuvawe ima{e skrupulozna pozicija za nacionalnoto pra{awe. Toa be{e esencijalno so cel da se pridobijat masite, posebno selanstvoto. Nacionalnoto pra{awe normalno ne vlijae tolku kaj rabotni~kata klasa, kolku kaj masite na sitnata bur`oazija, posebno selanstvoto, i istoriski gledano nacionalnoto pra{awe i agrarnoto pra{awe se tesno povrzani. Ponekoga{ duri i poeduciranite marksisti zastanuvaat na ova pra{awe. Za da se dopre do u{ite na sitno bur`oaskite masi i da se pridobijat kon celite na revolucijata apsolutno neophodna be{e upotrebata na demokratskite i drugi parcijalni barawa, kako na primer pravoto na samoopredeluvawe. No upotrebata na takvite slogani ima{e smisla samo kako del od borbata na proleterijatot i negovata partija da go prevzeme vodstvoto na masite vo direktna borba so bur`oaskite i sitno bur`oaskite partii i trendovi. Preduslov za uspeh na revolucionernoto krilo zatoa e neumitiva borba so nacionalisti~kata sitna bur`oazija i bur`oazija. Za da se vodi takva borba, potrebna e jasna pozicija za nacionalnoto pra{awe.

Kako i Lenin, Trocki pi{uval op{irno za nacionalnoto pra{awe. Posebno interesno e prekrasnoto poglavje vo “Istorijata na ruskata revolucija” koe najdobro ja zaokru`uva pozicijata na Bol{evisti~kata Partija na ovaa tema. No, Lenin pred se be{e toj koj go razvi i pro{iri marksisti~kiot stav za nacionalnoto pra{awe. Zaokru`uvaj}i ja bol{evisti~kata pozicija Trocki napi{a:

“Lenin rano go razbra neizbe`niot razvoj na centrifugalnite nacionalni dvi`ewa vo Rusija i mnogu godini tvrdoglavo se bore{e, posebno protiv Roza Luksemburg, za famozniot paragraf 9 od starata partiska programa koja go formulira{e pravoto na naciite na samoopredeluvawe, t.e. za kompletno otcepuvawe kako dr`avi. Bol{evisti~kata partija ne go prevzeme evangelieto na otcepuvawe na bilo koj na~in. Toa samo zna~e{e dol`nost za neumorna borba protiv sekoja forma na nacionalno ugnetuvawe, vklu~uvaj}i go prisilnoto zadr`uvawe na ovaa ili onaa nacionalnost pome|u granicite na glavnata dr`ava. Samo na ovoj na~in ruskiot proleterijat mo`e{e postepeno da ja dobie doverbata na ugnetenite nacionalnosti.

“No toa be{e samo edna strana od rabotite. Politikata na bol{evizmot vo nacionalnata sfera ima{e i druga strana, naizgled kontradiktorna so prethodnata no su{tinski suplementna. Vo ramkite na partijata, i vo rabotni~kite organizacii voop{to, bol{evizmot insistira{e na krut centralizam, neumorivo vojuvaj}i so site nijansi na nacionalizam koi mo`at da gi postavat rabotnicite eden protiv drug ili da gi razedinat. Dodeka jasno go odfrlaa pravoto na bur`oaskata dr`ava da nametne zadol`itelno dr`avjanstvo, ili duri i dr`aven jazik, nad nacionalnoto malcinstvo, bol{evizmot vo isto vreme ja napravi sveta zada~ata za kolku e mo`no poblisko obedinuvawe na rabotnicite od razli~nite nacionalnosti preku dobrovolna klasna disciplina. Zatoa toj potpolno go otfrli nacionalno-federativniot princip za izgradba na partijata. Revolucionernata organizacija ne e prototip na idnata dr`ava, tuku samo instrument za nejzino sozdavawe. Instrumentot treba da se adaptira za oblikuvawe na produktot, a ne da go sodr`i istiot. Zatoa centralizirana organizacija mo`e da go garantira uspehot za revolucionernata borba, duri i koga zada~ata e da se uni{ti centraliziranoto ugnetuvawe na nacionalnostite.” (Trocki, “Istorijata na ruskata revolucija”, str.890-891)

[to e nacija?

Vo periodot pred Prvata Svetska Vojna Lenin posveti golemo vnimanie na nacionalnoto pra{awe i posebno na odgovorot na revizionisti~kite teorii na Oto Bauer. Vo periodot 1908-10, Lenin be{e vo egzil i re~isi potpolno izoliran. Pri nedostatok na kontakti so Rusija i so sorabotnicite, toj so entuzijazam go pozdravi doa|aweto na Stalin, mlad Gruziec, nepoznat za nego. Kako po obi~aj Lenin go ohrabruva{e doa|aweto na novodojdeniot, kako {to toa go prave{e so site mladi drugari. Kako dopolnitelen bonus, Stalin be{e Gruziec, pretstavnik na ugnetena nacionalnost. Lenin ja iskoristi mo`nosta da go u~i negoviot u~enik, koj se poka`a isklu~itelno bistar, za fundamentalnite stavovi na negovata politika za nacionalnoto pra{awe. Rezultatot be{e edna podolga statija koja se pojavi na krajot na 1912 vo spisanieto Prosveçenie (Prosvetluvawe) pod naslovot Nacionalnoto pra{awe i marksizmot.

Vo 1914 se pojavi istata statija vo pamflet nasloven kako Nacionalnoto pra{awe i marksizmot. Toj e objaven vo vtoriot tom od Stalinovite Dela. So godini toj se smeta{e za standardna partiska rabota za nacionalnoto pra{awe, no fakti~ki, pokraj formalisti~kata reprezentacija, toj ne e lo{ odlomok. No ova ne rezultat na Stalinoviot genijalen teoretski um. Ovaa statija i ne e voop{to Stalinovo delo. Kako {to napi{a E.H. Kar: “Ndvore{nite i vnatre{nite dokazi poka`uvaat deka e napi{ano pod Leninovata inspiracija.” Ideite vo ovaa statija se celosno Leninovi.

Uvodot na ovaa statija, napi{an pri vrvot na antisemitskata agitacija okolu op{topoznatiot Bejlisov slu~aj, predupreduva na “branot na nacionalizmot zamavnuva so raste~ka sila i preti da gi zagu{i rabotni~kite masi”. I dodava: “Ovie krucijalni vremiwa í opredeluvaat visoka misija na Socijal-Demokratskata Partija da se odbrani od nacionalizmot i da gi za{titi masite od op{tata “epidemija”. Za Socijalnite Demokrati, a samo tie mo`e ova da go napravat, so istaknuvaweto na isprobanoto oru`je protiv nacionalizmot internacionalizmot, edinstvoto i nedelivosta na klasnata borba.” (J.V. Stalin, “Marksizmot za nacionalnoto pra{awe i kolonijalnoto, str.8)

Centralna tema e kako mo`e da se definira nacijata. Ova pra{awe voop{to ne e lesno kako {to mo`e izgleda. Toa e kako da se definira vremeto. Sveti Avgustin rekol deka toj znae {to vremeto e, no ako nekoj go zapra{al da go definira, toj bil nesposoben da go stori toa. Istoto e i so nacijata. Sekoj misli deka znae {to e, no koga }e go zapra{aat, toj vedna{ }e se soo~i so te{kotii. Pamfletot objaven so Stalinoviot potpis se obiduva da obezbedi definicija. Rezultatot e najverojatno najblizok do zadovolitelen. Kako sprotivnost na Bauerovata subjektvna definicija, nacijata tuka e definirana nau~no, vo marksisti~ka smisla: “Nacija e istoriski evoluirana, stabilna zaednica na jazik, teritorija i ekonomski `ivot i psiholo{ki sostav manifestiran vo zaednica na kultura.” (Ibid.)

Taka, nacijata mora da ima zaedni~ki jazik i teritorija, spodelena istorija i kultura, i isto taka obedineta so mo}ni ekonomski vrski. Tolku od op{tata definicija, koja e nedvosmisleno to~na i vo sekoj slu~aj beskrajno superiorna nad “psiholo{kiot” priod na Oto Bauer i poklonicite na “nacionalno-kulturnata avtonomija”. Sepak, kako kaj site op{ti definicii, ova pod nikoi uslovi ne go iscrpuva pra{aweto. Vo realnosta mo`e da naideme na konkretni varijanti koi mo`e da se kontradiktorni so definicijata na eden ili pove}e osnovi. Op{to poznato e deka pra{aweto {to e nacija e zamrseno i upropastilo mnogu analizi.

Da go zememe na primer jazikot. Va`nost na jazikot za nacijata e jasna. Toa izgleda e najevidentnoto razgrani~uva~ko obele`je na nacionalnosta. Vo negovata “Istorija na ruskata revolucija“ Trocki ja izrazuva zna~ajnosta na jazikot, ta: “Jazikot e najzna~aen instrument na ~ove~kata komunikacija i sledstveno na industrijata. Toj stanuva nacionalen zaedno so triumfot na stokovata razmena koja gi integrira naciite. Na ovie osnovi nacionalnata dr`ava e izdignata kako najudobna, najprofitabilna i normalna arena za igrawe na kapitalisti~ki odnosi.” (Trocki, “Istorija na ruskata revolucija“ , str.889)

No se sre}avame so isklu~oci od ova va`no pravilo. Na primer, malkumina }e negiraat deka [vajcarcite se nacija. [vajcarskiot nacionalen identitet be{e dobien so vekovna borba da se zadr`i individualniot nacionalen identitet, glavno protiv Avstrija. No, sepak [vajcarcite nemaat zaedni~ki jazik, kako {to rekol Lenin:

“Vo [vajcarija ima tri dr`avni jazici, no zakonite koi se podlo`ni na referendum se pe~atat na pet jazika, odnosno na dva romanski dijalekti i na trite drugi dr`avni jazici. Spored popisot od 1900, dvata dijalekta se zboruvani od 38 651 od 3 315 443 `iteli na [vajcarija, t.e., okolu eden procent. Vo armijata na oficerite im e dozvoleno {iroka sloboda da zboruvaat so nivnite lu|e na nivnite maj~ini jazici. Vo kantonite na Grauburden i Valis (sekoja so populacija od ne{to pove}e od sto iljadi) dvata dijalekta u`ivaat kompletna ednakvost” (LSD, Kriti~ki zabele{ki za Nacionalnoto pra{awe, tom 20)

Klu~ot za razbirawe na pra{aweto le`i vo po~etniot sud deka nacijata e istoriski evoluiran entitet. Dijalektikata ne prodol`uva od apstraktni formalni definicii tuku od konkretni ocenki na `ivite procesi, na ne{tata kako se razvivaat, promenuvaat i evoluiraat. Nacijata ne e ne{to stati~no i fiksno. Taa mo`e i se promenuva i evoluira. Nacii mo`e da se sozdadat tamu kade ne postoele porano. Tokmu taka postanaa modernite nacionalni dr`avi. Takov be{e slu~ajot so Francija, Italija i Germanija. Podocna be{e formirana indiskata nacionalna svest, se razbira so nevnimanie, od britanskiot imperijalizam. Sega so raspadot na kapitalizmot i nesposobnosta na indiskata bur`oazija da ponudi izlez, postojat jasni znaci na slabeeweto i fragmentacijata na ovaa nacionalna svesnost, koja predizvikuva nesomnena opasnost za idninata na Indija.

Istoriski, naciite mo`at da se formiraat od raspolo`livite surovini vo uslovi na vojni, invazii i revolucii koi go razgraduvaat starite vrski i granici i sozdavaat novi. Ova istorisko preureduvawe mo`e da gi svrti rabotite naopaku. Ona {to be{e v~era ugnetuvana nacija ili porobena kolonija mo`e da se transformira vo najmonstruozna ugnetuva~ka i imperijalisti~ka dr`ava. Najdobar primer se samite SAD, koja pretstavuva{e kolonija na Britanija i sega e najmo}na i najreakcionerna imperijalisti~ka dr`ava vo svetot. Sli~no, bur`oaskite dr`avi koi neodamna se oslobodija od stranskata dominacija i ostanaa vo subordinirana polo`ba vizavi golemite imperijalisti~ki sili vo svetski ramki, ne pomalku se lokalni imperijalisti~ki sili, ugnetuvaj}i gi i eksploatiraj}i gi posiroma{nite zemji blizu nim. Taka, Indija se odnesuva kako imperijalisti~ka vo odnosite so Nepal, Asam i Ka{mir. Carskata Rusija be{e edna od glavnite imperijalisti~ki sili pred 1917, iako ne izvezuva{e kapital i be{e nazadna, polufeudalna zemja koja dr`e{e polu-kolonijalni vrski so Francija, Britanija i drugite razvieni kapitalisti~ki zemji.

Klasnoto pra{awe

Nacionalnoto pra{awe kako i site drugi socijalni pra{awe vo sr` e klasen problem. Toa be{e Leninovoto gledi{te, i gledi{te na sekoj vistinski marksist. Vo svoeto delo Kriti~ki zabele{ki za nacionalnoto pra{awe, Lenin gi objasnuva svoite elementarni stavovi na marksizmot so voshituva~ka jasnost:

“Sekoja nacionalna kultura sodr`i elementi, iako ne razvieni, na demokratska i socijalisti~ka kultura, oti vo sekoja nacija ima ma~eni i ugneteni masi, ~ii `ivotni uslovi nesomneno ja izdignaa ideologijata na demokratijata i socijalizmot. No, sekoja nacija ima isto taka i bur`oaska kultura (a pove}eto i Crnite Stotina i religiozna kultura) koja zema oblik, a ne samo elementi, na dominantna kultura. Zatoa, op{tata, demek, nacionalna kultura e kultura na posednicite na zemjata, na klerot i bur`oazijata” (LSD, Kriti~ki zabele{ki za nacionalnoto pra{awe, tom 20)

Azbuka na marksistite e deka vladea~kite idei na sekoja nacija se ideite na vladea~kata klasa. Lenin insistira deka prifa}aweto na “nacionalna kultura” ne e ni pove}e ni pomalku otkolku prifa}aweto na dominacijata na bur`iazijata vo sekoja nacija. Nacionalnoto pra{awe e klasno pra{awe. Marksistite ne smeat brzo da preminat preku klasnite kontradikcii, ama naprotiv, da gi istaknat. Ova ne e pomalku zadol`itelno i vo slu~aj koga se raboti za ugnetena nacionalnost kako i za ugnetuva~ka nacija. Kako {to Lenin objasnuva vo Kriti~ki zabele{ki za Nacionalnoto pra{awe “Vo bordovite na kompaniite so zdru`eni stoki, kapitalistite od razli~ni nacionalnosti sedat zaedno, kompletno amalgamirani eden so drug. Vo fabrikite rabotnicite od razli~ni nacii rabotat rame do rame. Za site osnovni i navistina seriozni politi~ki pra{awa stranite se zavzemaat spored klasata, a ne spored nacijata.” (Ibid.)

Vo drugo delo toj pi{uva: “Interesite na rabotni~kata klasa i nejzinata borba protiv kapitalizmot baraat potpolna solidarnost i najblisko edinstvo na rabotnicite od site nacii; tie baraat otpor od nacionalisti~kata politika na bur`oazijata na sekoja nacionalnost.”

I povtorno: “Nema razlika za naemnata raka dali e eksploatirana glavno od Veliko Ruskata bur`oazija ili od polskata bur`oazija ili pak od evrejskata bur`oazija itn. Naemniot rabotnik koj gi razbira negovite klasni interesi e ednakvo indiferenten na dr`avnite privilegii na velikoruskite kapitalisti ili vetuvawata na polskite ili ukrainskite kapitalisti za izgradba na raj na Zemjata koga tie }e gi imaat dr`avnite privilegii...

“Vo osekoj slu~aj rabotnikot }e bide predmet na eksploatacija. Sekoja uspe{na borba protiv eksploatacija iziskuva od proleterijatot se oslobodi od nacionalizmot i da bide apsolutno neutralen, taka da se ka`e, vo borbata za supremacija koja se odviva pome|u bur`oazijata na raznite nacii. Ako proleterijatot na nekoja nacija i dade i najmala podr{ka na “svojata” nacionalna bur`oazija, toa sigurno }e ja zgolemi nedoverbata pome|u proleterijatot na drugite nacii; toa }e ja oslabe internacionalnata klasna solidarnost na rabotnicite i }e gi podeli, na voodu{evuvawe na bur`oazijata. I odbivaweto na pravoto na samoopredeluvawe, ili secesija, neizbe`no vo praktika vodi do podr{ka na dominantnata nacija.” (LSD, Pravoto na naciite na samoopredeluvawe, tom 20.)

Vo site vremiwa Lenin ja istaknuva{e potrebata da se obedinat rabotnicite i ugnetenite masi protiv bur`oazijata. Lenin veli: “Nacionalnata kultura na bur`oazijata e vsu{nost (i povtoruvam bur`oazijata nasekade pravi dogovori so zemjoposednicite i sve{tenstvoto) voinstven bur`ujski nacionalizam, koj gi osakatuva, nadmudruva i razedinuva rabotnicite so cel bur`oazijata da gi predvodi so lanec-oglavnik, tolku fundamentalen fakt vo dene{no vreme.

“Koj {to saka da mu slu`i na proleterijatot mora da gi obedini rabotnicite od site narodnosti i da se bie so bur`oaskiot nacionalizam, doma i nadvor, nesomneno.” (LSD, Kriti~ki zabele{ki za Nacionalnoto pra{awe, tom 20)

Za ova pra{awe Lenin sekoga{ be{e nepomirliv. Sli~ni citati mo`e da se reproduciraat od duzina negovi dela i govori.

Klasna nezavisnost

Nacionalnite barawa imaat demokratski, a ne socijalisti~ki, karakter. Nacionalnoto ugnetuvawe ne vlijae samo na rabotni~kata klasa, iako rabotnicite stradaat najve}e, kako i od ostanatite vidovi na ugnetuvawe. Nacionalnoto pra{awe vlijae na celiot narod, na sevkupnite masi i posebno na sitnata bur`oazija. I pokraj toa, kako {to e poka`ano, Lenin sekoga{ trgnuva{e od klasna gledna to~ka, a i nie go pravime istoto.

Ona {to tolku silno dopira do nas, ~itaj}i go Lenin, e kolku dlaboko i jasno go objasnuva nacionalnoto pra{awe. Navistina, ova pra{awe ima dolga istorija vo ruskoto rabotni~ko dvi`ewe, po~nuvaj}i so debatite so Evrejskiot Bund na Vtoriot Kongres na Ruskata Socijalno Demokratska Rabotni~ka Partija vo 1903. Kako se spravil Lenin so nacionalnoto pra{awe? Sumirano, toj imal negativen stav po ova pra{awe. Ruskite Bol{evici, objasnuva{e toj stotici pati, bea protiv site oblici na nacionalno ugnetuvawe. Ne e va`no za {to si ti, tuku protiv {to si. Dovolno e da se ka`e na {to se sprotivstavuvame. Se sprotivstavuvame na site oblici na nacionalno, lingvisti~ko i rasno ugnetuvawe i }e se borime protiv site formi na nacionalno ugnetuvawe. Toa e sosema dovolno za proleterskata tendencija koja posakuva da se izdr`i na politikata na konzistentna demokratija, zadr`uvaj}i ja klasnata nezavisnost.

Ona {to Lenin ne go ka`a e deka marksistite mora da ja podr`at nacionalnata bur`oazija ili nacionalisti~kata sitna bur`oazija. Naprotiv, fundamentalna premisa na Leninoviot stav za nacionalnoto pra{awe be{e apsolutna klasna nezavisnost. Prviot princip na leninizmot e sekoga{ borbata protiv bur`oazijata- bur`oazijata i na ugnetuva~kata i na ugnetuvanite nacii. Vo site Leninovi dela za nacionalnoto pra{awe ima nepomirliv kriticizam ne samo na nacionalisti~kata bur`oazija, tuku i na nacionalisti~kata sitna bur`oazija. I so pravo. Celata ideja na Lenin be{e deka rabotni~kata klasa mora da se postavi na ~elo na nacijata so cel da se predvodat masite vo revolucionerna transformacija na op{testvoto. Zatoa vo Kriti~kite zabele{ki za nacionalnoto pra{awe toj pi{uva:

“Budeweto na masite od feudalniot son, nivnata borba protiv site nacionalni ugnetuvawa, za suverenosta na narodot i za suverenosta na naciite e progresivno. Pa, ograni~ena dol`nost na marksistite e da ja podr`at najcvrstata i konzistentna demokratija po site to~ki na nacionalnoto pra{awe. Zada~ata e glavno negativna. No, proleterijatot ne mo`e da prejde preku ova vo podr{kata na nacionalizmot, zatoa {to preku toa toj po~nuva so “pozitivna” aktivnost na bur`oazijata napregaj}i se da go ocvrsne nacionalizmot.” (na{e istaknuvawe)

Podocna, toj dodava, za pogolemo naglasuvawe: “Bitka protiv nacionalnoto ugnetuvawe ---da, se razbira. Bitka za sekoj vid na nacionalen razvitok, za “nacionalna kultura” voop{to---razbirlivo ne.” (Ibid.)

Povtorno, vo Pravoto na naciite na samoopredeluvawe, Lenin, napi{a: “Zatoa proleterijatot se samoograni~uva, taka da ka`am, na negativnoto barawe za priznavawe na pravoto na samoopredeluvawe, bez da se dadat garancii na nekoja nacija i bez obvrska da se dade ne{to na smetka na druga nacija.”

Vo drug del Lenin pi{uva za {tednoto vlijanie na nacionalizmot vrz rabotni~koto dvi`ewe: “Zaklu~okot e deka site liberalno-bur`oaski nacionalizmi ja predizvikuvaat najgolemata korupcija pome|u rabotnicite i predizvikuva {teta na slobodata i proleterskata klasna borba. U{te poopasno e {to bur`oaskata (i bur`oaskata slugo-posedni~ka) tendencija e sokriena pod sloganot “nacionalna kultura”. Vo imeto na nacionalna kultura na Velikorusite, Poljacite, Evreite, Ukraincite i drugite, Crnite Sto, reakcionerite i klericite, a i bur`oazijata na site nacii, gi vr{at svoite valkani raboti.

“Takvi se faktite na dene{niot nacionalen `ivot, ako e ispitan od stavot na klasnata borba, a ako sloganite se testirani soglasno interesite i politikata na klasite i ne od glednata to~ka na nakakvite op{ti principi, deklamacii i frazi.” (LSD, tom 20)

Ne e li jasno? Rabotnicite se dol`ni da se sprotivstavat na site formi na nacionalna diskriminacija i ugnetuvawe. No, isto taka i dol`ni da odbijat da go podr`at nacionalizmot vo sekoj oblik ili lik. Kakov kontrast na onie samoproglaseni marksisti, koj ne propu{taat prilika da mavtaat so znamiwata na IRA, ETA, ili OVK, so pogre{noto uveruvawe deka ja sproveduvaat Leninovata politika! Da se razmati linijata na podelba pome|u marksizmot i nacionalizmot e prekr{uvawe na seto ona za koe stoel Lenin.

Za da gi pobedi razurnuva~kite iluzii prodavani od nacionalistite, Lenin predupredi deka proleterijatot ne mo`e da podr`i bilo kakva konsolidacija na nacionalizmot, naprotiv, toj go podr`uva seto ona {to pomaga pri zbri{uvawe na nacionalnite razliki i otstranuvawe na nacionalnite barieri, podr`uva se ona {to vrskite pome|u naciite gi pravi pobliski i pobliski i vodi vo amalgamirawe na naciite. Deluvaweto poinaku zna~i zastanuvawe na stranata na reakcionerniot nacionalisti~ki filistinizam.” (Ibid.)

Toa e vistinskata pozicija na leninizmot vo vrska so nacionalizmot. Kolku razli~no od vulgarnata distorzija koja te`nee se da reducira na eden ednostaven slogan “za samoopredeluvawe”! Ba{ vaka se zapa|a vo reakcionerniot nacionalisti~ki filistinizam i se napu{ta marksisti~kata, t.e., proleterskata, gledna to~ka. Daleku od glorifikacija na nacionalizmot i kreacija na novi barieri preku separatizam, Lenin, kako i Marks, ima{e mnogu bedni misli za tesnogledosta na malite nacii. I dvajcata favoriziraa {to e mo`no pogolemi dr`avi. Toj stoe{e na stavot za ukinuvawe na granicite, a ne za sozdavawe novi. Toj stoe{e na stavot za me{awe na naselenieto i duri asimilacija (sé dodeka e dobrovolna) a ne za glorificirawe na jazikot i kulturata na edna nacija kako da se sprotivstaveni na druga. Da vidime {to toj samiot ka`al:

“Proleterijatot ne samo {to ne se obvrzuva da go podr`uva nacionalniot razvoj na sekoja nacija, tuku naprotiv, gi predupreduva nacii na takvi iluzii, ja podr`uva polnata sloboda na kapitalisti~kiot kontakt i gi pre~ekuva site vidovi na asimilacija, osven prisilnata, ili takvata izgradena vrz privilegija.”

I povtorno: “bur`oaskiot nacionalizam i proleterskiot internacionalizam, takvi se dvata neprilagodivi neprijatelski slogana koi korespondiraat na dvata golemi klasni tabora niz kapitalisti~kiot svet i izrazuvaat dve politiki (u{te pove}e od toa, dva svetogleda) na nacionalnoto pra{awe.” (Ibid.)

Nema nikakvi somnevawa. Bur`oaskiot nacionalizam i proleterska internacionalizam se dve krajna nekompatibilni politiki, odrazuvaj}i go nekompatibilnite svetogledi na dvete neprijatelski klasi. Beskorisno e da prevrtuvame i ispreturame i da se gadime od ovaa o~igledna vistina. Lenin stoel cvrsto za proleterskiot internacionalizam i protiv nacionalizmot vo bilo koja forma da e maskiran. Faktot {to toj se sprotivstavuva{e na site formi na nacionalno ugnetuvawe i poka`a so~uvstvo so ugnetenite narodi, ne treba da se koristi da se zama~ka ovoj neosporen fakt. Lenin be{e neprijatel na nacionalizmot.

Lenin i Roza Luksemburg

Kako i Marks, i Lenin ja vode{e bitkata za nacionalnoto pra{awe na dva fronta. Treba{e da se bie protiv oportunisti~kite i revizionisti~ki idei kako onie na Oto Bauer, koi go odrazuvaa pritisokot na bur`oazijata i sitnata bur`oazijata vrz proletarskata avangarda. No, istovremeno treba{e i da se bie protiv onie koi smetaa deka nacionalnoto pra{awe e neva`no. Lenin vode{e ostra polemika so Roza Luksemburg dolgi godini po ova pra{awe, a so cel da se dovede Partijata vo vistinskata nasoka. Podocna, za vreme na Prvata Svetska Vojna toj mora{e da se sprotivstavuva i na Buharin i Pjatikov, koi isti taka tvrdea deka nacionalnoto pra{awe ne e pove}e va`no i se protivea na samoopredeluvaweto. Roza Luksemburg be{e, bez nikakvo somnenie, golema revolucionarka i predan internacionalist, no za nesre}a nejziniot internacionalizam ima{e malku apstrakten karakter. Zatoa, taa go osporuva{e pravoto na Poljacite za samoopredeluvawe i ja opi{uva{e idejata za ukrainskata narodnost kako invencija na intelektualci.

Iako polskite socijalno demokrati imaa pogre{na pozicija, apstraktna pozicija, tie bea izvorni internacionalisti i bea motivirani od potrebata za bitka so reakcionarniot sitno bur`oaskiot nacionalizam na Pilsuduckievata samoproglasena Polska Socijalisti~ka Partija. PPS (Polska Partija Socijalistyczna) voop{to ne be{e socijalisti~ka partija, tuku sitno bur`oaska nacionalisti~ka partija osnovana 1892. Se zalaga{e za separatizam i svesno nameruva{e da gi razdeli polskite od ruskite rabotnici. Kako i kaj site masovni sitnobur`oaski nacionalisti~ki dvi`ewa, taka i PPS ima{e levo i desno krilo. Vo 1906 dojde do razdelba na dvete krila. Podocna, za vreme na Prvata Svetska Vojna, levoto krilo se oddale~i od nacionalizmot i se fuzionira{e so polskite socijalno demokrati vo dekemvri 1918 za da ja sozdadat Polskata Komunisti~ka Rabotni~ka Partija. Sepak, desnoto krilo ostana na {ovinisti~kite osnovi. Za vreme na Prvata Svetska Vojna tie ja organiziraa Polskata Liga koja se bore{e na stranata na avstro-germanskiot imperijalizam.

Lenin be{e Rus, t.e. ~len na ugnetuva~kata nacija, Velikite Rusi. Roza Luksemburg be{e Poljakiwa (isto taka i Evrejka). Lenin ja razbira{e potrebata za krajna osetlivost sprema narodite ugneteni od ruskiot carizam. Toj se obrati na polskite drugari pribli`no so ovie zborovi: “Vidite, nie ja razbirame va{ata pozicija. Vie ste polski socijal demokrati. Va{a prva zada~a e borba so polskite nacionalisti. Se razbira, mora taka da pravite. No, Ve molam, ne ka`uvajti ni nam ruskite socijal demokrati, da go otfrlime sloganot za pravoto na polskiot narod na samoopredeluvawe. Bidej}i kako ruski socijal demokrati na{a prva zada~a e da se borime protiv na{ata bur`oazija, ruskata bur`oazijata i carizmot. Zatoa {to ova e edinstveniot pat koj nie ruskite socijal-demokrati mo`e da im doka`eme na Poljacite deka ne sakame da gi ugnetuvame i taka da ja polo`ime osnovata na edinstvoto na obata naroda vo revolucionernata borba. “

Na brilijanten, dijalekti~ki na~in, Leninoviot stav na pravoto na naciite za samoopredeluvawe ne zna~e{e podelba na ruskite i polskite rabotnici, narodi, tuku naprotiv da se zdru`at zaedno.

Edinstvo na rabotni~kite organizacii

Zo{to Lenin go podr`uva{e pravoto na naciite na samoopredeluvawe? Toa go prave{e samo od gledna to~ka na ponatamo{nata klasna borba. Za bol{evicite, nacionalnoto pra{awe pretstavuva{e ne samo problem i pre~ka tuku isto taka revolucioneren potencijal. Bez ispravna pozicija na nacionalnoto pra{awe, Oktomvriskata Revolucija nema{e da se slu~i. No, integralen del na Leninovata politika za nacionalnoto pra{awe be{e negovoto insistirawe, od 1903 natamu, na potrebata da se o~uva svetoto edinstvo na rabotni~kata klasa i nejzinite organizacii nad site razliki na narodnost, jazik, rasa ili religija. Taka, toj `estoko se sprotivstavi na obidite na evrejskiot Bund da go organizira evrejskite rabotnici oddelno i pokraj ruskite. Na ova pra{awe toj be{e najemfati~en:

“Kako kontrast na nacionalisti~kite napori na raznite bur`oaski partii po pra{aweto na jazicite, itn, rabotni~kata demokratija go istaknuva baraweto: apsolutno edinstvo i kompletna amalgamacija na rabotnicite od site narodnosti vo site rabotni~ki organizacii, sindikati, kooperativi, edukativni i drugi, za da ja nate`neat ramnote`ata so bur`oaskiot nacionalizam od site vidovi. Samo takvoto edinstvo mo`e da ja {titi demokratijata, da gi {titi interesite na rabotnicite protiv kapitalot, koj ve}e postana i u{te raste internacionalno, da go {titi ~ove~kiot razvoj kon nov na~in na `ivot spored koj site privilegii i sekoja eksploatacija }e bide tu|a. “ (LSD, Kriti~ki zabele{ki na Nacionalnoto pra{awe, tom 20)

Kako Trocki pravilno istakna, pravoto na samoopredeluvawe be{e samo polovina od stavot na Lenin po nacionalnoto pra{awe. Na drugata strana na medalata be{e nepomirivata opozicija na sekoja podelba na rabotni~koto dvi`ewe spored nacionalna linija. Mora jasno da se razdelat ovie dva elementa. Pravoto na samoopredeluvawe e demokratsko pravo, ili poto~no, bur`oasko demokratsko barawe. Taa polovina od programata se odnesuva na nacijata kako celina. No, {to se odnesuva za proletarijatot, nema zbor za delewe na rabotni~koto dvi`ewe po nacionalna osnova. Iako Lenin, be{e apsolutno jasen i ~ist okolu ova pra{awe, denes sekoja od onie mizerni sekti, koi sebesi se vikaat trockisti ne samo {to ja podr`uvaat, tuku i ja branat i ja sproveduvaat kriminalnata politika na razdelbi na rabotni~kite organizacii po nacionalna linija, na eden ili drug na~in.

Apsolutna e monstruoznosta i nema nikakva vrska so leninizmot podelbata na sindikatite na rasna ili nacionalna osnova. No, ovie sekti vo Britanija, aktivno u~estvuvaa vo sozdavaweto na posebno sekcii za crncite vo sindikatite i Rabotni~kata Partija. Vo [kotska, tie podr`uvaa sozdavawe na oddelen sindikat na rabotnicite vo naftenata industrija, {to e najgrubo prekr{uvawe na najosnovnite principi na marksizmot. Sli~ni primeri mo`e da se dadat i za ostanatite zemji. Da ras~istime: postavuvaweto na posebni organizacii za razli~ni nacionalni i rasni grupi e kriminalen ~in koj doveduva samo do rascepkuvawe i oslabnuvawe na rabotni~koto dvi`ewe. Druga rabota e borbata so {ovinizmot i rasizmot vo mnozinskata nacionalnost. Sosem drugo e da se rascepkuva rabotni~kata klasa na nacionalni, lingvisti~ki, religiozni ili rasni osnovi.

Bol{evisti~kata partija nikoga{ ne go zazede takviot stav, nitu pak RSDRP pred toa. Nitu edna od tendenciite (krilata) na ruskata socijalna demokratija (so isklu~ok na evrejskiot Bund) ne se soglasi so podelba na dvi`eweto na nacionalna osnova. Men{evicite imaa ist stav kako i Bol{evicite. Pra{aweto se debatira{e niz celiot period, koga se pokrena baraweto za posebna organizacija na evrejskite socijalni demokrati vo ramkite na RSDRP. Bundot (evrejska socijal-demokratska organizacija) be{e mnogu silna vo zapadna Rusija i Litvanija, kade ima{e golema evrejska populacija, bara{e da toj ima pravo da zboruva za pravata na evrejskite rabotnici i deka ima pravo da formira posebna Evrejska Socijal Demokratska Organizacija. Baraweto be{e odbieno od Lenin i ruskite marksisti koi insistiraa deka mora da ima edna partija na rabotnicite i eden sindikat. I denes na{iot stav e istiot. Najsilnoto oru`je vo racete na rabotni~kata klasa e edinstvoto. Toa mora da se za~uva po sekoja cena. Nie radikalno se sprotivstavuvame na podelbata na rabotni~kata klasa po nacinalna, rasna, jazi~na, religiozna ili druga linija. So drugi zborovi nie ja zemame klasnata pozicija.

Evrejskoto pra{awe

Onie koi se zalagaa za podelba na raboti~koto dvi`ewe po linija na narodnost, rasa ili pol, so dosadno povtoruvawe da ja opravdaat svojata pozicija so iznesuvawe na o~igledna demagogija i so solzi prepolna sentimentalnost, apeliraat na stradawata na ugnetenite i na monstruoznite nepravdi koi go podnesuvaat, kako “dokaz” za “nevozmo`nosta” za obedinuvawe vo zaedni~ka organizacija na Crncite i Belcite, ma`ite i `enite, Protestantite i Katolicite, i taka nataka. Ovoj pogre{en argument e pobien od istorijata na samiot bol{evizam, kako {to se poka`a stavot na Lenin po evrejskiot Bund. Evreite vo Rusija bea monstruozno ugnetuvani so sistematska diskrimainacija, prisileni da `iveat oddvoeno i podlo`eni na periodi~ni krvavi masakri. Samo ograni~en broj na Evrei bea primani vo dr`avnata slu`ba kako i vo dr`avnite sredni i visoki {koli. Do 1917 brojot na zakoni so koj se ograni~uvaat pravata na Evreite be{e 650. E ova e primer na nacionalno ograni~uvawe vo najgrub i najbrutalen oblik.

Lenin sekoga{ objasnuva{e deka dol`nosta na rabotnicite e da se borat protiv svojata bur`oazija. Toa zna~i deka site rabotnici, duri i onie najugnetuvanite. Od tie pri~ini ruskite socijal demokrati gi otfrlaa barawata na evrejskiot Bund. Faktot {to Evreite stradaa od naju`asnoto ugnetuvawe ne be{e argument. Bundot go istakna sloganot za nacional-kulturna avtonomija, pozajmen od programata na Oto Bauer i avstro-marksistite. No, ovoj slogan ima{e u{te pomala vrednost za ruskite Evrei otkolku za onie vo Avstro-Ungarija. So nivnata rasejana populacija, Evreite koi prete`no `iveeja vo gradskite naselbi, ne mo`ea da istaknat jasno definirana teritorija, eden od prvite preeduslovi za nacija. Idejata za nacionalna kulturna avtonomija be{e da se obedinata raseanite Evrei okolu {koli i drugi posebni evrejski institucii. Ova barawe, koe Trocki go karakterizira kako reakcionerna Utopija, samo }e gi prodlabo~e{e alieniranite vrski na Evreite so ostanatoto naselenie i }e gi zgoleme{e rasnite tenzii i frikcii.

Evreite ne poseduvaa nitu zaedni~ka teritorija nitu zaedni~ki jazik. Iako mnogu Evrei vo Rusija i isto~na Evropa zboruvaat Jidi{, mnogumina i ne zboruvaat. Vo razvienite kapitalisti~ki dr`avi Evreite go zboruvaa jazikot na zemjata vo koja `iveea. Taka, Sefardskite Evrei, koi poteknuvaat od [panija go zadr`aa {panskiot za niven maj~in jazik po vekovi od nivnoto proteruvawe od [panija i od kade se rasprskale niz Sredozemjeto. Kade i da se sozdale uslovi za toa, Evreite se asimilirale od naselenieto na zemjata vo koi tie se naselile. No fanatizmot i mra~nosta na srednovekovnata Katoli~ka Crkva go spre~ila toa. Evreite bile prisilno isklu~uvani i otu|uvani od op{testvoto. Bidej}i im bilo zabraneto da poseduvaat zemja, tie morale da se priklonat na drugi na~ini na `ivot na marginite na feudalnoto op{testvo, tuka vklu~uvaj}i gi trgovijata i lihvareweto. Prisilenata alienacija na Evreite be{e pove}e od jasna vo nazadnata carska Rusija.

Duri i na Lenin mu be{e te{ko da gi klasificira Evreite. Najblisko do koj toj dojde e deka se posebno ugnetena kasta, kako {to poka`uva slednovo: “Istoto se primenuva” pi{uva toj, “za najugnetuvanata i osuduvana nacija, Evreite. Evrejskata nacionalna kultura e so sloganot na rabinite i bur`oazijata, sloganot na na{iot neprijatel. No, postojat i drugi elementi vo evrejskata kultura i niz istorijata na Evreite. Od deset i polte milioni Evrei polovina `iveat vo Galicija i Rusija, nazadni i poluvarvarski zemji, kade prisilno se dr`at vo pozicijata na kasta. Drugata polovina `ivee vo razvieniot svet, i tamu Evreite ne se segregirani kako kasta. Tamu, golemite svetsko progresivni odliki na evrejskata kultura se jasno izrazeni: so svojot internacionalizam, svojata odgovornost kon naprednite dvi`ewa na epohata (procentot na Evreite vo demokratskite i proleterski dvi`ewa e sekade povisok od procentot na Evreite vo naselenieto kako celina).” (LSD, Kriti~ki zabele{ki za nacionalnoto pra{awe, 1913)

Iako Evreite nemaa karakteristiki na nacija i Lenin ne gi smeta{e za takvi, po Oktomvriskata revolucija, bol{evicite im go ponudija pravoto na samo opredeluvawe na Evreite, garantiraj}i im tatkovina vo koja tie mo`e da emigriraat ako taka sakaat (Biribaixan). No, samo nekolku go izbraat toa. Ova e beskrajno poprifatlivo od sozdavaweto na evrejska dr`ava vo Palestina, zemja koja ja zavzemaat Arapite preku iljada godini, ta predizvikuvaj}i neprestani krvoprolevawa i vojni na Sredniot Istok. Postavuvaweto na dr`avata Izrael be{e reakcioneren ~in na koj se protivea marksistite. Trocki prethodno gi predupredi deka toa }e bide svirepa zamka za evrejskiot narod. I istorijata na minatiot polovina vek ni potvrdi deka toa bilo vistina. Sepak, sega Izrael postoi kako dr`ava i vremeto ne mo`e da go vratime nazad. Izreal e nacija i nemo`e da povikuvame na nejzino ukinuvawe. Re{enieto na palestinskoto nacionalnoto pra{awe (za nego podocna) mo`e da se postigne so postavuvawe na sociajlisti~ka federacija na Sredniot Istok vo koj Arapite i Izraelcite }e koegzistiraat so nivnite avtonomni tatkovini i so celosna po~it za site nacionalni prava.

Sledbenicite na cionizmot vo Rusija bea sekoga{ vo malcinstvo. Zna~en broj na kadrite vo revolucionernoto dvi`ewe vo Rusija be{e od evrejsko poteklo, bidej}i najnaprednite evrejski intelektualci i rabotnici razbraa deka nivnata idnina zavisi od revolucionernata rekonstrukcija na op{testvoto. Toa se poka`a za to~no. Vo Rusija po Oktomvriskata revolucija, evrejskiot narod do`ivea celosna gra|anska emancipacija i potpolna ramnopravnost. Tie bea zadovolni so toa i od tie pri~ini samo mal broj ja prifatija ponudata za tatkovina vo ramkite na Sovetskiot Sojuz.

Samoopredeluvawe

Baraweto za priznavawe na pravoto na naciite na samoopredeluvawe e centralno vo Leninovata pozicija po nacionalnoto pra{awe. Toa e op{to poznato. No, kako {to edna{ zabele`al Hegel, toa {to e poznato ne zna~i deka e razbrano. Lenin pi{uva{e mnogu za nacionalnoto pra{awe i negovite dela go postavuvaat osnovniot marksisti~ki stav na ovaa tema, koj toj ja razvi na mnogu bogat, sestran i dijalekti~ki na~in. No, duri i najbrzo prelistuvawe na literaturata na grupite koi se pretstavuvaat kako naslednici na Lenin e dovolno da ne ubedi deka nikoj pove}e ne go ~ita Lenin, a ako gi ~itaat negovite dela, tie ne razbrale nitu zbor. Posebno, baraweto za pravoto na samoopredeluvawe, bez somnenie edno od najva`nite elementi na Leninovata misla po nacionalnoto pra{awe, be{e otrgnato od svojot vistinski kontekst i prezentiran na eden mehani~ki i ednostran na~in, kako da bilo toa edinstvenoto ne{to so {to se zanimaval Lenin.

Lenin go brane{e pravoto na samoopredeluvawe i toa e az-buka na marksistot. No po A (az) i B (buka) sledat V (veda), G (glagoli), D (dobro) itn. ostanatite bukvi od azbukata i onie deca koi ja peat azbukata samo AB, AB, AB ba{ i ne se smetaat za posebno intelegentni. Dijalektikata, kako objasnuva{e Lenin , se bavi so pojavite na sestran na~in. Da se apstrahira eden element od kompleksna ravenka, i istiot da se zameni so drugite elementi, e detska zloupotreba na dijalektikata, poznata vo istorijata na filosofijata kako sofizam. Takvite pogre{ni upotrebi doveduvaat do najtapi utki vo logikata. Vo politikata, a posebno vo politikata za nacionalnoto pra{awe, tie vodat direktno vo odbrana na reakcionerniot nacionalizam i napu{tawe na socijalizmot. Nacionalnoto pra{awe e minsko pole, za koe ako sakame da go pomineme treba do poseduvame soodveten kompas. Momentot koga makar i eden santimetar }e se oddale~ite od klasnata pozicija, vie ste zagubeni. Zatoa, mnogumina koi denes se obiduvaat da ja citiraat Leninovata odbrana na pravoto na samoopredeluvawe pa|aat vo zamkata na kapitulacija pod pritisokot na malogra|anskiot nacionalizam koj e vo sprotivnost od Leninoviot stav. Neka toj zboruva samiot:

“ Nie ne sme za o~uvuvawe na malite nacii po sekoja cena, pod site drugi ednakvi uslovi, nie sme za centralizacija i se protivime na filestinskite ideali za federativni odnosi.” (LSD, Socijalisti~kata Revolucija i Pravoto na Naciite na Samoopredeluvawe, 1916, tom 22.)

Lenin ne go podr`uva{e vo sekoj slu~aj pravoto na malite nacii na samoopredeluvawe. Kako {to toj vnimatelno objasnuva, pod site drugi raboti ednakvi, nie sekoga{ gi podr`uvame pogolemite nacionalni edinici protiv pomalite i centralizacija, na demokratska osnova, protiv decentralizacija. No, site drugi uslovi ne zna~i deka se ednakvi. Faktot za nacionalno ugnetuvawe nad edna nacija od druga go promoruva proleterijatot i negovite organizacii da se borat protiv nacionalnoto ugnetuvawe i da se brani pravoto na naciite na samoopredeluvawe.

Pravoto na naciite na samoopredeluvawe e demokratsko barawe i marksistite go podr`uvaat, kako {to gi podr`uvame site drugi demokratski barawa. No, podr{kata na demokratskite barawa op{to nikoga{ za marksistite ne e nekoj vid na Kategori~en Imperativ. Takvite barawa se sekoga{ subordinirani na interesite na rabotni~kata klasa i borbata za socijalizam, kako Lenin jasno objasnuva: “Prakti~no, proleterijatot mo`e da se zdobie so politi~ka nezavisnost samo preku subordinirawe na negovata borba za site demokratski barawe, ne isklu~uvaj}i go pravoto na republika, na revolucionernata borba za otfrlawe na bur`oazijata.” (Ibid.)

Nema ni{to novo i za~uduva~ko tuka. Toa e vo soglasnost so op{tata marksisti~ka pozicija za demokratski barawa. Na primer, pravoto na razvod e demokratsko pravo, koe nie isto taka go podr`uvame. Vo {to se sostoi ova pravo? Toa zna~i deka ma`ot i `enata mo`e da `iveat zaedno dokolku se slo`uvaat i se sre}ni. No ako odnosite se naru{at, toga{ tie imaat pravo na razdelba. Nikoj nemo`e da gi prisili da `iveat zaedno. Ili da go razgledame pravoto na abortus. Vo {to se sostoi toa pak? @enata ima pravo da odlu~i dali da ima ili ne dete, bidej}i e jasno deka `enata ima pravo da gospodari so svoeto telo kako {to taa gleda deka e dobro. Nie gi branime ovie demokratski prava, no dali ka`uvame deka razvodot ili abortusot e dobra rabota za sebe? Dali ka`uvame deka sekoj mora da ima abortus, ili sekoja bra~na dvojka mora da se razvede? Toa }e bide apsurd. Razvodot i abortusot ne se dobri raboti, no pod odredeni opkru`uvawa mo`at da se pomaloto zlo. Ona {to go branime ne e razvodot ili abortusot, tuku samo pravoto na razvot i abortus. Isto e i so pravoto na samoopredeluvawe. Postoi ogromna razlika pome|u podr{kata na pravoto na samoopredeluvawe i podr{kata na samoopredeluvaweto kako takvo. Toa e razlikata pome|u marksisti~kata politika i sitno bur`oaskiot nacionalizam. Lenin e mnogu jasen za ova: “ za da ne se sprepneme na na{eto pravo na samoopredeluvawe, nie ne smee da se vrzuvame so “glasawe za otcepuvawe” , kako {to g-not Semkovski pretpostavuva, tuku da glasame za pravoto na oddelni regioni za odlu~at za ova pra{awe samite.” (LSD, Nacionalna Programa na RSDRP, 15 dekemvri 1913, tom 19.)

Toa e sr{ta na rabotite. Za Lenin, pravoto na samoopredeluvawe ne zna~i deka rabotnicite “se obvrzani da glasaat za otcepuvawe”, tuku isklu~ivo da se sprotivstavat na sekoja forma na nacionalno ugnetuvawe i da se protivat na prisilnoto zadr`uvawe na nekoja nacija vo ramkite na druga dr`ava, to est, lu|eto da odlu~at slobodno za problemot. Toa e elementarno demokratsko pravo, koe go branea bol{evicite. No, duri i toga{, pravoto ne se smeta{e za ne{to apsolutno, tuku sekoga{ be{e subordinirano na interesite na klasnata borba i svetskata revolucija. Leninovata pozicija ne be{e separatizam, tuku dobrovolna unija. Sloganot za pravoto na samoopredeluvawe, daleku od toa da implicira separatizam, be{e integralen del na borbata protiv separacijata. Lenin prodol`uva: “Priznavaweto na pravoto na samoopredeluvawe e , ne uveruva g-not Semkovski, “igrawe vo racete na najtvrdokorniot bur`oaski nacionalizam”. Toa e detska glupost bidej}i priznavaweto na pravoto ne ja isklu~uva propagandata i agitacijata protiv separacijata ili izlo`uvaweto na bur`oaskiot nacionalizam. No, apsolutno e nedvosmisleno deka poreknuvaweto na pravoto na secesija e igra vo racete na najtvrdokornite velikoruskite stote crni nacionalisti!” (Ibid.)

Neka zememe sovremen primer. Frankofonskoto naselenie vo Kvebek se ~uvstvuva nacionalno ugneteno od Kanada. Kvebe~kite nacionalisti vr{at pritisok za separacija. Marksistot }e im ka`e na Kvebe~anite: da, go imate pravoto na samoopredeluvawe. Nie }e go branime toa pravo. No smetame deka otcepuvaweto }e pretstavuva zaguba za Kvebe~anite i za site lu|e na Kanada. Ako ima referendum nie sigurno }e agitirame i glasame protiv otcepuvawe. Nie sme za socijalisti~ki Kvebek vo socijalisti~ka Kanada so polno razbirawe na nacionalnoto pravo kako edinstveno re{enie za na{ite problemi. Takva be{e pribli`no Leninovata pozicija za nacionalnoto pra{awe.

Lenin vo nikoj slu~aj ne go smeta{e pravoto na samoopredeluvawe za panakea, univerzalno primenliva pod sekoja okolnost. Takviot idiotizam be{e prevzemen od grupite koi odavaat jazi~na po~it kon marksizmot i leninizmot bez da poseduvaat ni najmalo znaewe {to e toa. Lenin ne go smeta{e pravoto na samoopredeluvawe za apsolutno pravo, odvoeno od prostorot i vremeto, tuku samo kako del od borbata na proleterijatot za mo} i isklu~ivo podredena na taa borba. Vo Stalinovoto delo Nacionalnoto pra{awe i Marksizmot, koe e re~isi diktirano od Lenin i koe bez somnenie gi izrazuva negovite pogledi na ova pra{awe, ovaa ideja e jasno izrazena:

“Nacijata go ima pravoto da go ureduva svojot `ivot po avtonomni linii. Taa ima pravo duri na secesija. No toa ne zna~i deka taka treba da se napravi pod bilo koi uslovi, deka avtonomijata ili separacijata nasekade i sekoga{ }e predni~at za nacijata, t.e. , za mnozinstvoto na naselenieto, te, trudbeni~kiot sloj.” ( Stalin, op.cit., str.20) I prodol`uva:

“No koe re{enie }e bide najprifatlivo za interesite na trudbeni~kite masi? Avtonomija, federacija ili separacija?

“Site ovie se problemi ~ii re{enija }e zavisat od konkretnite istoriski uslovi vo koi nacijata }e se najde.

“U{te pove}e. Uslovite, kako i se drugo, se menuvaat i nekoja ispravna odluka vo odredeno vreme e sosema neprifatliva za drugo. “ (Ibid.)

Ova e apsolutno to~no. Pozicijata koja marksistite }e ja zazemat vo odnos na pravoto na samoopredeluvawe ne mo`e da se postavi odnapred. Zavisi od konkretnite okolnosti na sekoj sli~aj i negovite implikacii za kauzata na proleterijatot i svetskata socijalisti~ka revolucija. Takva be{e sekoga{ Leninovata pozicija. Taka, vo Pravoto na Naciite na Samoopredeluvawe, tij pi{uva: “Ne stanuva zbor za marksisti od nekoja zemja ako tie sostavuvaaat nivni nacionalni programi bez da gi zemat predvid site ovie op{ti istoriski i konkretni dr`avni uslovi. “ (LSD, Pravoto na Naciite na Samoopredeluvawe, 1914, tom 20, str. 401)

Raspravaj}i se so polskite socijal demokrati koi imaa ultra-leva pozicija za nacionalnoto pra{awe i go poreknuvaa pravoto na samoopredeluvawe vo princip, Lenin objasnuva, pome|u ostanatoto, deka ne e zada~a na socijal-demokratijata da ja podr`uva sekoja i sekakva borba za samoopredeluvawe. Lenin go veli slednovo: “Od gledi{te na op{ta teorija ovoj argument e gaden, bidej}i e o~igleno nelogi~en, prvo nema i nemo`e da ima nekakvo demokratsko barawe koe ne gi izlo`uva zloupotrebite osven ako posebnite se podredeni na op{tite. Nie ne sme obvrzani da podr`uvame bilo kakva borba za nezavisnost ili nekoe republikansko ili anti-klerikalno dvi`ewe.” (LSD, Rasprava za Samoopredeluvaweto, Sumirano, tom 22, str. 349)

Ima eden slu~aj kade Lenin ni stava na zneawe deka ne go podr`uva pravoto na naciite na samoopredeluvawe: koga toa zna~i voveduvawe na rabotnicite vo vojna. Toj go smeta{e baraweto za podr{ka na samoopredeluvaweto (iako toa be{e opravdano za i po sebe), ako toa zna~e{e vovlekuvawe na golemite sili vo vojna kako monstruozna sugestija. Dali bol{evicite }e ja podr`uvaa nacionalnata borba za dadeniot slu~aj zavise{e od konkretnite okolnosti i vo sekoj slu~aj Lenin prijduva{e na problemot, ne od gledna to~ka na tesniot nacionalizam, ama od stojali{teto na svetskata revolucija. Vo juli 1916 Lenin gi predupredi Poljacite da ne ja dignat borbata za nacionalna nezavisnost. Toj objasnuva deka sudbinata na borbata na polskiot narod e nerazdelno vrzana od perspektivata na revolucijata vo Rusija i Germanija: “Da se pokrene pra{aweto na nezavisnosta na Polska denes” pi{uva, “pod postojnite odnosi na sosednite imperijalisti~ki sili, toa e navistina potraga po utopija, spu{tawe na tesniot nacionalizam i zaboravawe deka neophodna e premisa za seevropska ili najmalku ruska i germanska revolucija.” (Ibid.)

Vo dadenite uslovi toj im prepora~a na Poljacite da ja podredat nivnata borba za samoopredeluvawe na perpesktivata na revolucija vo Rusija i Germanija. Lenin se poka`a za ispraven. Samo ruskata revolucija gi sozdade uslovite za postavuvawe na nezavisna polska dr`ava, dodeka site ostanata obidi zavr{ija vo katastrofa. Toa e ona {to Lenin go misle{e i predupredi na “potragata po utopija” i “spu{tawe vo tesniot nacionalizam”. Kolku dobri soveti Lenin im dade na polskiot narod! I kolku be{e monstruozna karikaturata na Leninoviot stav da se bide advokat na ru{eweto na Jugoslavija na podmetnatite osnovi za samoopredeluvawe! Toa be{e tokmu potraga po utopija (i toa reakcionerna) i spu{tawe vo tesniot nacionalizam od najlo{ vid.

Lenin i “prakti~nosta”

Eden od naj~estite trikovi na sitno bur`oaskata kritika za marksizmot, koi kapitulirale pred nacionalizmot e da se obvini marksizmot za utopizam. “Va{ite govori za obedinuvawe na rabotnicite se utopizam”, “idejata za socijalisti~ka federacija ne e prakti~na”, “mora da napravime ne{to sega!” i sli~no na toa. Kako Lenin odgovori na vakvite argumenti, koi mu bea nemu dobro poznati?

“[to implicira baraweto za prakti~nost vo nacionalnoto pra{awe?”, se pra{al Lenin i odgovoril:

“Ili podr{ka za site nacionalni aspiracii ili odgovori od tipot da i ne za pra{aweto na secesija za sekoj slu~aj na sekoja nacija, ili nacionalnite barawa vedna{ da se napravat op{to prakti~ni”.

Prodol`uva: “Neka gi ispitame site tri mo`ni zna~ewa na baraweto za “prakti~nost”.

“Bur`oazijata, koja prirodno izleguva kako hegemon(voda~) vo po~etokot na sekoe nacionalno dvi`ewe, veli deka podr{kata na site nacionalni aspiracii e prakti~na. No politikata na proleterijatot za nacionalnoto pra{awe (i za drugite pra{awa) ja podr`uva bur`oazijata samo vo odredeni pravci; nikoga{ ne se sovpa|a so politikata na bur`oazijata. Rabotni~kata klasa ja podr`uva bur`oazijata samo za da se odr`i nacionalen mir (koja bur`oazijata ne mo`e da go donese potpolno i koj mo`e da se dostigne samo so kompletna demokratija), so cel da se obezbedat ednakvi prava i da se sozdadat podobri uslovi za rabotni~kata borba. Zatoa, taa e protiv prakti~nosta na bur`oazijata kade proleterite gi istaknuvaat svoite principi vo nacionalnoto pra{awe. Tie i davaat na bur`oazijata samo uslovna podr{ka. Vo nacionalnite pra{awa bur`oazijata sekoga{ se stremi ili za privilegii za svojata sopstvena nacija ili isklu~ivi prednosti za sebe; a toa se narekuva “prakti~nost”. Proleterijatot e protiv site privilegii, protiv site isklu~ivosti. Da se baraa toj da bide “prakti~en” e da se sledi patot na bur`oazijata, da se padne vo oportunizam.” (LSD, Pr. Na nac. Na samoopredeluvawe, 1914, tom 20)

Koga Lenin gi pi{uval ovie redovi vo 1914, toj seu{te ja imal perspektivata na bur`oasko-demokratskata revolucija vo Rusija. Bol{evicite se borea na ekstremno levoto krilo vo bur`oasko-demokratskiot kamp. Nivnata cel be{e da se mobiliziraat masite pod rakovodstvo na proleterijatot , ne da prenese mo}ta na rabotni~kata klasa (Lenin go sfati toa duri vo 1917), tuku da se sprovede najradikalen vid na bur`oaska-demokratska revolucija vo Rusija i taka da se sozdadat najpovolni uslovi za razvoj na kapitalizmot i klasnata borba. Se razbira, Leninovata perspektiva ne zavr{i tuka. Toj ja gleda{e pobedonosnata bur`oaska-demokratska revolucija vo Rusija kako silen impuls za socijalisti~kata revolucija vo zapadna Evropa, a toa pak }e zna~e{e potik na ruskite rabotnici, zaedno so rabotnicite na Evropa, da ja prevrtat bur`oaska-demokratska revolucija vi socijalisti~ka. No itnite zada~i na revolucijata bea bur`oasko-demokratski, a sredi{te na toa be{e agrarnata revolucija i nacionalnoto pra{awe.

Duri i koga Lenin ja ima{e perspektivata na bur`oaska-demokratska revolucija toj insitira{e na potrebata za celosna nezavisnost na proleterijatot od bur`oazijata. Vo nacionalnoto pra{awe proleterite mora de bidat nezavisni od nacionalisti~kata bur`oazija . Tie mora da se borat protiv nacionalnite ugnetuvawa, no da se borat pod svoeto zname, so svoja politika i metodi. Dodeka nacionalnata bur`oazija pravi ~ekori protiv ugnetuva~kata nacija, rabotni~kata klasa e obvrzana da ja podr`uva, jasno. No, na prvo mesto, ovaa podr{ka e visoko uslovna i toa ne zna~i pod bilo kakvi okolnost obvrska za rabotnicite za podr{ka na nacionalnata bur`oazija vo sekoj slu~aj. Lenin predupredi na predavstvoto na nacionalnata bur`oazija , na sebi~nata al~nost i reakcionerni nameri i gi ubeduva{e rabotnicite da ne se podredat na nacionalisti~kata demagogija za “edinstvo”.

Argumentot na bur`oaskite i sitno bur`oaskite nacionalisti protiv marksisti~kata pozicija na nacionalnoto pra{awe sekoga{ e edna te ista: “Zboruvaweto za socijalizam i klasnata borba e utopsko. Nie stradame od nacionalno ugnetuvawe tokmu sega i mora da prevzememe prakti~ni merki da se re{at ovie problemi.” Eve go odgovorot na ovaa demagogija:

“Baraweto da se odgovori na pra{aweto na nacionalna secesija so “da” i “ne” za sekoj slu~aj na sekoja nacija izgleda deka e mnogu “prakti~en”. Vo stvarnosta toa e apsurdno; metafizika vo teorijata , a vo praksa toa vodi do subordinirawe na proleterijatot na interesite na bur`oazijata. Bur`oazijata sekoga{ gi istaknuva nacionalnite barawa. Gi istaknuva kategori~no. Za proleterijatot , pak, ovie barawa se subordinirani na interesite na klasnata borba.” (Ibid. )

Povtorno: “Bur`oazijata na ugnetenite nacii }e go povika proleterijatot da gi podr`i nejzinite aspiracii bezuslovno pod izgovor deka nejzinite barawa se “prakti~ni”. Najprakti~no e da se ka`e prosto “da” vo odnos na secesija na odredena nacija otkolku vo odnos na site nacii da odvojuvawe!

“Proleterijatot e protiv takvata prakti~nost. Dodeka se priznavaat ednakvosta i ednakvite prava na nacionalnata dr`ava, toj nad se gi vrednuva sojuzot na site proleteri na site nacii i go ocenuva sekoe nacionalno barawe, sekoja nacionalna separacija od agolot na klasnata borba na rabotnicite. (Ibid.)

Od ovie redovi e jasno deka Lenin smeta{e deka proleterijatot ne e obvrzan da go podr`i sekoe barawe za samoopredeluvawe, deka toj gi povika rabotnicite za dadat otpor na obidite na bur`oaskite (a nie da dodademe i sitno bur`oaskite) nacionalisti za se prisilat na podr{ka na nacionalizmot so apel na nivnoto prirodno so~uvsto so nacionalno ugnetenite lu|e; deka nacionalnoto pra{awe sekoga{ e podredeno na op{tite interesi na proleterijatot i klasnata borba; i deka e neophodno da se zavzeme pozicijata na samoopredeluvawe isklu~ivo na osnovite na ponatamo{niot razvoj na kauzata na proleterijatot i borbata za socijalizam vo dadeniot slu~aj. Vo sekoj drug slu~aj, proleterijatot , daleku od davaweto na podr{ka , mora odlu~no da ja otfrli.

So sekoj nastan, Leninovata pozicija za nacionalnoto pra{awe evoluira{e so vreme, kako {to se promeni i negoviot op{t pogled za prirodata za ruskata revolucija. Po Februarskata Revolucija Lenin go napu{ti porane{niot stav deka ruskata revolucija }e bide bur`oaska-demokratska vo karakter (“demokratska diktatura na proleterijatot i selanite”) i se priklu~i na stavot branet od Trocki od 1904-5. Trocki objasni deka iako objektivno zada~ite na ruskata revolucija se so bur`oasko-demokratski karakter, revolucijata mo`e da se predvodi samo od proleterijatot vo sojuz so siroma{nite selani. Ruskata bur`oazija prekasno se pojavi na istoriskata scena za da ja izvr{i svojata progresivna uloga. Pod okolnostite, zada~ite na bur`oaska-demokratska revolucija vo Rusija mo`ea da se sprovedat samo od rabotni~kata klasa, otkako }e ja zeme vlasta vo svoi race. No toa ne e “demokratska diktatura na proleterijatot i selanite” tuku diktatura na proleterijatot. Ovaa perspektiva brilijantno be{e potvrdena vo Oktomvri 1917.

Duri i pred ova, kako {to vidovme, Lenin vo nikoe vreme ne ja branel podr{kata za nacionalnata bur`oazija, ili, najmalku gledal najograni~ena i uslovna podr{ka pod odredeni uslovi, dodeka sekoga{ ja potenciral potrebata na proleterijatot da ja zadr`i nezavisnosta od mahinaciite na taka nare~enata progresivna bur`oazija. No, po 1917 toj sfati deka takanare~enata nacionalna bur`oazija vo nazadnite polu-kolonijalni zemji kako carska Rusija be{e celosno nesposobna da ja izvr{i svojata progresivna uloga. Na Vtoriot Kongres na Komunisti~kata Internacionala, Lenin demonstrativno go smeni svojot stav za nacionalnata bur`oazija . Od toj moment natamu toj ja smeta{e nacionalnata bur`oazija na kolonijalnite zemji za nesposobna za progresivna uloga. Celata podocne`na istorija go potvrdi negoviot stav po ova pra{awe.

 

Del ^etvrti: Nacionalnoto pra{awe po Oktomvri

“Raznite barawa za demokratija, vklu~uvaj}i go samoopredeluvaweto,” pi{uva Lenin, “ne se apsolutni, tuku samo mal del na op{to demokratsko (sega op{to-socijalisti~ko) svetsko dvi`ewe. Vo individualni konkretni slu~ai, delot mo`e da ja kontradiktira celinata, ako e taka toj mora da bide otfrlen. Mo`no e republikanskoto dvi`ewe vo edna zemja da e samo instrument na sve{teni~ki ili finansisko-monarhisti~ki intrigi na drugi zemji; ako e taka, nie ne smeeme da go podr`ime vakvoto, konkretno dvi`ewe. No, }e bide ludo da se poni{ti baraweto za republika od programata na Internacionalnata Socijal-Demokratija na ovie osnovi.” (LSD, Rasprava za samoopredeluvaweto Sumirano, 1916 , tom 22)

Ovie zborovi ka`uvaat deka pravoto na samoopredeluvawe e samo relativno pravo. Dali rabotni~kata klasa treba da go podr`i baraweto na pravo na samoopredeluvawe zavisi od specifi~nite okolnosti vo sekoj oddelen slu~aj. Toa e konkretno pra{awe. Nevozmo`no e da se zavzeme op{t stav, validen za site slu~ai. Lenin sigurno nikoga{ ne zema takov stav. Neophodno e da se prou~i sekoj konkreten slu~aj i da se napravi, vnimatelno, razlika pome|u ona {to e reakcionerno i ona {to e progresivno. Ako ne, }e zavr{ite vo zbrka. A Leninoviot stav se poka`a deka e to~en vo praktikata vo 1917. Nacionalnoto pra{awe se re{i vo Rusija, ne so bur`oaska, tuku so socijalisti~ka revolucija. Toa e fakt {to site negatori na bol{evizmot odbivaat da go priznaat. Ova e od fundamentalno zna~ewe za site onie koi sakaat da ja razberat marksisti~kata pozicija na nacionalnoto pra{awe.

Kako Lenin predvidi, Poljacite se zdobija so nezavisnost kako rezultat na revolucijata vo Rusija. Oktomvriskata Revolucija gi sozdade uslovite za otcepuvawe na Polska. Desnoto krilo na PPS se izbori da ja predvodi vladata, kade tie brzaa da im ja predadat vlast na bur`oazijata. A taa pak, podbucnata od Britanija i Francija, objavi vojna na Rusija vo 1920. Bol{evicite ne samo {to se branea od polskata reakcionerna bur`oazija, tuku ja prenesoa vojnata vo Polska. Dali toa zna~i odreknuvawe od pravoto na samoopredeluvawe? Lenin ve}e odgovori na ova pra{awe vo negovata “Rasprava za Samoopredeluvaweto, Sumirano”, napi{ana vo juli 1916:

“Da se povtori konkretnata situacija so koja se soo~i Marks vo periodot koga caristi~koto vlijanie vo internacionalnata politika be{e dominantno, na primer, vo takva forma da brojni nacii po~nat socijalisti~ka revolucija (kako bur`oasko-demokratskata revolucija od 1848), dodeka ostanati nacii bea po~va za bur`oaskata reakcija, toga{ i nie }e bideme za revolucionerna vojna protiv poslednive, za nivno ‘ru{ewe’, za uni{tuvawe na nivnite predsstra`i, bez razlika kakvi mali nacionalni dvi`ewa }e se rodat vo niv.” (LSD, Rasprava za Samoopredeluvaweto, Sumirano, tom 22.)

Ovie redovi adekvatno ja odrazuvaat realnata pozicija na samoopredeluvaweto. Nacionalnoto pra{awe (vklu~uvaj}i go i samoopredeluvaweto) sekoga{ e podredeno na op{tite interesi na proleterijatot i svetskata revolucija. Proleterijatot mora da gi podr`uva nacionalno-osloboditelnote borbi na ugnetenite nacii, do stepen do koj poslednite se naso~eni protiv imperijalizmot i carizmot. Vo ovaa smisla nacionalnite dvi`ewa mo`at da bidat sojuznici na proleterijatot, kako selanstvoto. No koga takvite nacionalni dvi`ewa se naso~eni protiv revolucijata, koga malite nacii se koristat kako pioni na imperijalizmot i reakcijata (kako{to ~esto se slu~uva vo istorijata), toga{ stavot na rabotni~koto dvi`ewe mora da bide kompletno neprijatelstvo, duri i do to~kata na objava na vojna na takvite dvi`ewa. Toa e perfektno jasno od Leninovite zborovi.

Bol{evisti~kata programa po nacionalnoto pra{awe zna~e{e sredstvo za obedinuvawe na rabotnicite i selanite od site nacionalnosti na carska Rusija za revolucionerno ru{ewe na carizmot. Koga ruskite rabotnici ja zemaa vlasta, tie im go ponudija pravoto na samoopredeluvawe na ugnetuvanite nacionalnosti, no vo golemo mnozinstvo na slu~ai narodot re{i da ostane zaedno i da dobrovolno u~estvuva vo sovetskata federacija. Vistina e deka Polska i Finska se odvoija, i dvete postavija diktaturi, neprijatelski raspolo`eni na sovetskata sila. Ukraina potpadna pod germanska kontrola. Bol{evicite ne interveniraa protiv Finska i Polska, ne zaradi pravoto na samoopredeluvawe , tuku zatoa {to bea preslabi da go napravat toa. Podocna tie de fakto interveniraa vo Polska, Ukraina i Gruzija.

Po Oktomvriskata Revolucija, bol{evisti~kata vlada na pove}e pati mora{e da objavi vojna na reakcionernite nacionalisti~ki dvi`ewa, na primer ermenskite Da{naci i ukrainskite Radi, koi bea samo izgovor za stranskata imperijalisti~ka intervencija protiv Sovetskata republika. Vo 1920, Lenin be{e za revolucionerna vojna protiv Polska. Trocki be{e protiv taa vojna, ne od principiot, a sekako ne i na osnovite na polskoto samoopredeluvawe (reakcionerniot re`im na Pilsudski vo Polska be{e igra~ka za francuskiot i britanskiot imperijalizam, koj go ohrabruva{e vo agresivniot stav sprema Sovetska Rusija), ama od prakti~ni pri~ini.

Koga finskata nacionalisti~ka bur`oazija, za svoi reakcionerni pri~ini, se oddeli od Rusija po Oktomvriskata Revolucija, bol{evicite ne prevzedoa ni{to da interveniraat. Toa be{e odraz na slabosta na sovetskata dr`ava vo toa vreme. Rabotni~kata vlada se bore{e na `ivot ili smrt na mnogu frontovi. Trocki mora{e da ja improvizira Crvenata Armija od ni{to. Vnatre vo Finska izbi krvava gra|anska vojna pome|ugnetuvawe bur`oaskite nacionalisti od Belata Garda i rabotnicite. Da ja imaa bol{evicite Crvenata Armija, tie sigurno }e interveniraa da gi podr`at finskite rabotnici protiv kontra revolucionernata finska nacionalisti~ka bur`oazija. Kako {to bidna, intervencijata be{e materijalno nevozmo`na vo toa vreme, no toa nema{e nikakva vrska so “pravoto na samoopredeluvawe “ koe , kako {to objasnuva{e Lenin, be{e samo del, relativno mal del, na op{tata strategija na svetskata proleterska revolucija. Prvoto be{e sekoga{ podredeno na poslednoto, na ist na~in kako {to delot sekoga{ e podreden na celinata.

Vo 1922 god. vo svojata kniga Socijal Demokratijata i Vojnite na Intervencija ( ponekoga{ poznata kako Pome|u Crveno i Belo), Leon Trocki go napi{a slednoto: “Ekonomskiot razvoj na sega{noto op{testvo ima silen centralisti~ki karakter. K gi postavi preliminarnite osnovi za dobro uredenata ekonomija na svetsko nivo. Imperijalizmot e samo predatorski kapitalisti~ki izraz za ovaa `elba da se ima upravuva~ka uloga vo vodeweto na svetskata ekonomija. Site silni imperijalisti~ki zemji smetaat deka nemaat dovolno domet vo ramkite na tesnite granici na nacionalnata ekonomija i site tie se vo potraga po po{iroki pazari. Nivnata cel e monopol so svetskata ekonomija...

“Fundamentalnata zada~a na na{ata epoha se sostoi vo postavuvawe na bliski odnosi pome|u ekonomskite sistemi na raznite delovi na svetot i vo izgradba za interesite na celoto ~ove{tvo, vo koordinirano svetsko proizvodstvo, bazirano na najekonomskata upotreba na site sili i izvori. Toa e tokmu zada~ata na socijalizmot. O~igledno e deka principot na samoopredeluvawe vo nieden slu~aj ne gi nadminuva namerite na socijalisti~kata ekonomska konstrukcija. Vo ovoj aspekt, samoopredeluvaweto ja zavzema podredenata pozicija izbrana od demokratijata voop{to vo procesot na istoriskiot razvitok. Socijalisti~kiot centralizam, pak ne mo`e da go zameni imperijalisti~kiot centralizam, bez tranzicija i na ugnetenite nacionalnosti mora da im se dade mo`nosta da gi protegnat nozete vko~aneti pod sinxirite na kapitalisti~kata prinuda.

“ Zada~ata i metodite na proleterskata revolucija ne se sostojat vo mehani~ka eliminacija na nacionalnite karakteristiki ili vo voveduvawe na prisilena amalgamacija. Vme{uvawe vo jazikot, obrazovanieto, literaturata i kulturata na raznite nacionalnosti e sekako tu|o za proleterskata revolucija. Taa se odnesuva za drugi raboti od profesionalnite interesi na intelektualcite i “nacionalnite” interesi na rabotni~kata klasa. Pobedonosnata socijalna revolucija }e donese celosna sloboda na site nacionalni grupi da se smestat sebesi vo site pra{awa od nacionalnata kultura, dodeka stavaj}i pod edna kapa (za dobroto na site i so dozvola od rabotnicite) stopanskite zada~i, {to bara spretnost na na~in, promislen i adekvaten so prirodnite, istoriskite i tehni~kite uslovi, a ne, pod nikakvi uslovi, so nacionalnite grupirawa. Sovetskata Federacija pretstavuva najprilogoden i fleksibilen dr`aven oblik za koordinacija na nacionalnite i ekonomskite potrebi.

“Politi~arite na Vtorata Internacionala, vo edinstvo so nivnite mentori od bur`oskite diplomatski kancelarii, se smea{kaat pakosno na na{eto priznavawe na pravata na nacionalno samoopredeluvawe, nie se gri`ime da im go objasnime na masite negovoto ograni~eno zna~ewe i nie nikoga{ ne go istaknuvame nad interesite na proleterskata revolucija.”

Lenin i velikoruskiot nacionalizam

Lenin ja poznava{e i ja saka{e nacionalnata tradicija, istorija, literatura i kultura na Rusija. Iako vo du{ata dlaboka internacionalist, toj be{e vrasnat vo ruskiot `ivot i kultura. Sepak, Lenin ne napravi ni najmali koncesii kon velikoruskiot {ovinizam, protiv {to toj vode{e bezmilosna bitka celiot `ivot. Pobedata na proleterskata revolucija, se razbira, ne zna~e{e vedna{ is~eznuvawe na starovremskite predrasudi i naviki na umot, ili likvidacija na tradicijata, koja, spored zborovite na Marks, te`i na ~ove~kata sovest “kako Alpite”. Nemo`e da se promenat umovite na ma`ite i `enite preku no} samo so ru{ewe na vlasta na eksploatatorite i nacionalizirawe na sredstvata za proizvodstvo. Op{testvoto i ponatamu gi nosi ranite i deformaciite na stariot poredok, ne samo na svojot grb tuku isto taka i vo svojot um.

Postignuvaweto na vistinski humani odnosi pome|u ma`ite i `enite, pome|u porane{nite ugnetuvani i ugnetuva~ki nacii mo`e da se slu~i vo period, ~ija dol`ina }e bide opredelena od nivoto na razvoj na silite na proizvodstvo, dol`inata na rabotniot den i kulturnoto nivo na masite. Ova e precizno zna~eweto na tranzicioniot period pome|u kapitalizmot i socijalizmot. Vo slu~ajot so Rusija, kade revolucijata se najde izolirana vo uslovi na najstra{na nazadnost, problemite so koi se soo~uva{e Sovetskata vlast bea ogromni. Toa direktno se odrazi vrz nacionalnoto pra{awe. Vo predve~erieto na Prvata Svetska Vojna Lenin zapi{a:

“Duri sega, najverojatno i prili~no dolgo vreme, proleterskata demokratija }e mora da smeta na nacionalizmot na Velikoruskite selani (ne so cel da i se pravat koncesii, tuku da se sobori).” (LSD, Pravoto na Naciite na samoopredeluvawe , feb-mart 1914, tom 20, na{e istaknuvawe.)

I toj prodol`uva: “Sostojbata na rabotite e takva da proleterijatot na Rusija e soo~en so dvostrana zada~a; da se bori so siot nacionalizam i najve}e so velikoruskiot; da gi priznae ne samo ednakvite prava na naciite op{to, tuku i ednakvosta na pravata vo odnos na dr`avnosta, t.e., pravoto na naciite na samoopredeluvawe. I vo isto vreme, nivna e zada~ata da ja promoviraat uspe{nata borba protiv nacionalizmot na site nacii, bez razlika na formata, i go so~uvaat edinstvoto na proleterskata borba i na proleterskite organizacii, amalgamiraj}i gi ovie organizacii vo gusto zbieni internacionalni asocijacii pokraj bur`oazijata koja nameruva nacionalna ekskluzivnost.

“Kompletna ednakvost na pravata na site nacii, pravoto na naciite na samoopredeluvawe, edinstvoto na rabotnicite od site nacii, takva e naionalnata programa koja marksizmot, iskustvoto na celiot svet i iskustvoto na Rusija, gi u~at rabotnicite.” (Ibid.)

Lenin sekoga{ poka`uva{e golema ~uvstvitelnost spravuvaj}i se so nacionalnostite vo Sovetskata dr`ava. Bol{evicite gi presretnaa site dol`nost kon ugnetuvanite nacii na porane{nata carska imperija. Vo po~etokot, imeto na Rusija is~ezna od site oficijalni dokumenti. Bol{evicite ja imenuvaa samo kako “Rabotni~kata Dr`ava”. Podocna ima{e dvi`ewe za osnovawe na Sojuz na Sovetski Republiki. Dodeka razbirlivo vo korist na dobrovolna federacija, koja be{e formirana vedna{ po Oktomvriskata Revolucija, Lenin be{e nestrpliv da se izbegne impresijata na ne-ruskite nacionalnosti deka bol{evicite samo sakaat da ja rekonstituiraat starata carska imperija pod novo ime. Toj povikuva{e na pretpazlivost i vnimatelnost. Sepak, Stalin, koj be{e postaven za Komesar za Nacionalnostite bidej}i be{e Gruziec, ima{e drugi idei. Dobro e poznato deka ~lenovite na malite nacii koi se izdignuvaat na vode~ki pozicii vo vladata na ugnetuva~kata mnozinska nacija te`neat da postanat najgolemi {ovinisti. Taka, Napoleon Bonaparta, iako Korzikanec, stana najfanati~en zastapnik na francuskiot centralizam.

Stalin, su{testvoto na Birokratijata, stana ednakvo izrazit velikoruski {ovinist, pokraj faktot {to toj zboruva{e ruski te{ko i ima{e silen gruziski akcent. Vo 1921, pokraj Leninovite zamerki, Stalin organizira{e invazija na Gruzija, koja be{e (teoretski) nezavisna dr`ava. Postaven pred svr{en ~in Lenin be{e prinuden da ja prifati pozicijata. No toj silno sovetuva{e vnimanie i ~uvstvitelnost koga se raboti so Gruzicite, so cel da se otstrani sekoe rusko silexistvo. Toj go naglasi zna~eweto na odr`uvaweto na bratskite odnosi pome|u nacionalnostite i insistira{e na dobrovolniot karakter na sekoj sojuz ili federacija. Stalin, naprotiv, saka{e po sekoja cena da go isturka sojuzot na Ruskata Socijalisti~ka Federacija (RSFSR) so Transkavkaskata federacija, Ukrainskata SSR i Beloruskata SSR. Koga Stalin go ponudi predlogot na Centralniot Komitet, Lenin go podvrgna na silen kriticizam i predlo`i alternativno re{enie koe be{e vo princip razli~no od Stalinovoto. Lenin, tipi~no, go potencira{e elementot na ednakvost i doblovolnata priroda na federacijata: “Nie se gledame kako ednakvi so Ukrainaskata SSR i drugite,” toj pi{uva, “ i zaedno so niv na ramnopravni osnovi so niv vleguvame vo nov sojuz, nova federacija...” (Lenin, Pra{awa za Nacionalnata Politika i Proleterskiot Internacionalizam, str. 223)

Vo me|uvreme, pozadi grbot na partiskoto vodstvo, Stalin, pomognat od negoviot potr~ko Orxonikiye (ruski Gruziec, kako nego) i Xer`inski (Poljak) napravija ne{to kako udar vo Gruzija. Gi spoija gruziskite men{evici, protiv Leninoviot jasen sovet, i koga gruziskite bol{evisti~ki lideri protestiraa, tie bezmilosno bea otstraneti. Stalin i Orxonikiye gi suzbija site kritiki. So drugi zborovi, tie sprovedoa politika sosema sprotivna na Leninovata vo odnos na Gruzija. Tie gi zapla{uvaa gruziskite bol{evici i otidoa dotamu da upotrebat fizi~ko nasilstvo, koga Orxonikiye udri eden bol{evik. Koga Lenin, onevozmo`en od bolest, go dozna toa, toj be{e prestra{en i diktira{e serija na pisma na negovite sekretari, razotkrivaj}i go Stalinovoto odnesuvawe so najsurovi mo`ni termini i baraj}i najstroga kazna za Orxonikiye.

Vo tekstot diktiran na 24 25 dekemvri 1922, Lenin go svrsti Stalin kako “vistinski i prav nacional-socijalist”, i vulgarno “velikoruski silexija”. (vidi Buranov, Leninova Volja, str. 46.) Toj pi{uva: “Jas isto taka se pla{am deka Drugarot Xer`inski koj be{e vo Gruzija da go ispita ‘zlostorot’ na ovie ‘nacional-socijalisti’, se istakna tamu so pravi ruski mislovni ramki (jasno e deka lu|eto od drugi nacionalnosti koi se rusizirani preteruvaat so ovii ruski ramki na razmisla) i deka nepristrasnosta na ovaa cela komisija be{e dobro obrabotena od Orxonikiyevoto ‘odnesuvawe so lu|eto’.” (LSD, Pra{aweto na nacionalnostite i ‘avtonomizacija’, 13.12.1922, tom 36, str. 606.)

Lenin ja postavi vinata za ovoj incident cvrsto kaj Stalin: “ Mislam”, pi{uva{e, “deka Stalinovoto itawe i zaludenost so ~ista administracija, zaedno so negovata pakost protiv neslavnite ‘nacional-socijalisti’ odigraa fatalna uloga. Vo politikata, pakosta op{to ima najniska uloga.” (Ibid.)

Lenin go povrza Stalinovoto odnesuvawe vo Gruzija so problemot na birokratskata degeneracija na sovetskiot dr`aven aparat pod uslovi na stra{na nazadnost. Toj posebno go osudi Stalinovoto brzawe vo istaknuvaweta na Sojuzot na Sovetski Republiki, bezogled na misleweto na lu|eto koi se zasegnati, pod izgovor za potrebata za “obedinet dr`aven aparat”. Lenin cvrsto go otfrlil ovoj argument i go objasnil kako izraz na gniliot ruski {ovinizam proizlezen od birokratijata, koja, vo golem del, Revolucijata ja nasledi od carizmot:

“Re~eno e deka e potreben obedinet dr`aven aparat. Od kade poizleguva ova ubeduvawe? Dali ne doa|a od istiot ruski aparat, {to, jas go istaknav vo prethodnite delovi na mojot dnevnik, nie go zemavme od carizmot i malku mu dodadovme Sovetsko maslo?

“Nema somnevawe deka takvata merka treba da se odlo`i se dodeka nie mo`e da re~eme deka zboruvame za na{ aparat kako za svoj. No sega, morame so seta svesnost, da go priznaeme sprotivnoto, dr`avniot aparat koj go narekuvame na{ e, fakti~ki, seu{te dosta tu| za nas; toj e bur`oaski i carski bu~kuri{ i nema{e mo`nost da se oslobodime od nego vo minatite pet godini bez pomo{ od drugite zemji i zatoa {to nie bevme “zafateni” najgoleniot del od vremeto so voeni obvrski i borba protiv gladot.

“Sosema e prirodno {to vo takvi uslovi ‘slobodata da se oddvoi od sojuzot’ so koj{to se opravduvame }e bide samo {krtanici na hartija, nesposobni da se branat ne-rusite od prisilbite na toj vistinski ruski ~ovek, velikoruskiot {ovinist, vo su{tina bitanga i tiran, kakov {to e tipi~niot ruski birokrat. Nema somnevawe deka infinitezemalen procent na sovetskite i sovetiziranite rabotnici }e bide vovle~en vo taa plima na {ovinisti~ki velikoruski olo{ kako muva vo mleko.” (Ibid., na{e istaknuvawe.)

Po Gruziskata afera, Lenin ja naso~i celata te`ina na svojot avtoritet vo borbata da go trgnat Stalin od dol`nosta generalen sekretar na partijata koja toj ja vr{e{e od 1922, po smrtta na Sverdlov. Leninovite, pak, glavni stravovi najgolemi od bilo koga bea deka otvoreniot rascep vo vodstvoto, pod tie uslovi, mo`e da vodi do rascep na partijata po klasni linii. Zatoa toj se obiduva{e da ja zadr`i borbata vo ramkite na vodstvoto i porakite i drugiot materijal ne bea javni. Lenin pi{uva{e tajno do gruziskite bol{evici-leninisti (pra}aj}i kopii do Trocki i Kamenev) zavzemaj}i gi nivnite pri~ini protiv Stalin “so celoto svoe srce”. Bidej}i ne mo`e{e da ja sprovede rabotata li~no, toj mu napi{a na Trocki baraj}i od nego da se zavzeme vo odbrana na Gruzicite vo Centralniot Komitet.

Dokumentiranite dokazi za Leninovata posledna bitka protiv Stalin i birokratijata Moskva gi skriva{e so dekadi. Leninovite posledni dela bea krieni od Komunisti~kata Partija vo Rusija i internacionalno. Leninovoto posledno pismo do partiskiot kongres, pokraj protestite na negovata vdovica, ne be{e pro~itano na partiskiot kongres i ostana zatvoreno i zaklu~eno se do 1956 koga Hru{~ev i kompanija go objavija, zaedno so drugi predmeti vklu~uvaj}i gi pismata za Gruzija i nacionalnoto pra{awe. Taka, Leninovata borba vo odbrana na vistinskata politika na Bol{evizmot i proleterskiot internacionalizam bea osudeni na zaborav.

“Socijalizam vo edna zemja”

Nacionalizmot i marksizmot se nekompatibilni. No, nacionalizmot e sijamski bliznak na stalinizmot vo site svoe oblici. Vo srceto na ideologijata na stalinizmot e taka nare~enata teorijata za socijalizam vo edna dr`ava. Ovaa anti-marksisti~ka postavka ne mo`e nikako da bide braneta od Marks i Lenin. Do docnata 1924, Stalin prodol`i da ja podr`uva Leninovata internacionalisti~ka pozicija. Vo februari istata godina, vo svojata Osnovi na Leninizmot , Stalin gi sumira{e Leninovite pogledi kako treba da se gradi socijalizmot, pa:

“Ru{eweto na bur`oazija od vlast i postavuvawe na proleterska vlada vo edna zemja ne garantira potpolna pobeda na socijalizmot. Glavnata zada~a na socijalizmot, organizacija na socijalisti~ko proizvodstvo, ni preostanuva ponatamu. Mo`e li da se postigne ovaa zada~a, mo`e li kone~nata pobeda na socijalizmot vo edna zemja da se dostigne, bez zaedni~kite napori na proleterijatot na nekolkute napredni zemji? Ne, toe e nevozmo`no. Da se sru{i bur`oazijata dovolni se naporite na edna zemja, kako toa go ka`a na{ata revolucija. Za kone~nata pobeda na Socijalizmot, za organizacija na socijalisti~ko proizvodstvo, naporite na edna zemja, posebno takvite zemjodelski zemji kako Rusija, se nedovolni. Zatoa se potrebni naporite na proleterijatot na nekolku razvieni zemji.

“Takvi, nakratko, se karakteristi~nite crti na leninisti~kata teorija za proleterska revolucija.”

Deka tie bea to~no “karakteristi~nite crti na leninisti~kata teorija za proleterska revolucijane bea vo rasprava vo po~etokot na 1924. Tie bea povtoruvani mnogu pati vo stotici govori, dela i dokumenti od Lenin od 1905. No, pri krajot na 1924, se revidira{e Stalinovata kniga i tokmu so sprotivnoto be{e zameneto. Vo noemvri 1926, Stalin go ka`uva{e tokmu sprotivnoto: “Partijata otsekoga{ za po~etna to~ka ja zema{e idejata za pobeda na socijalizmot vo taa zemja i taa zada~a mo`e da se postigne so silite na edna zemja.”

Ovie redovi zna~at kompletno raskinuvawe so Leninovata politika za proleterski internacionalizam. Stalin nikoga{ ne se izrazil vaka dodeka Lenin be{e seu{te `iv. Prvenstveno, “teorijata” za socijalizam vo edna zemja go izrazuva{e raspolo`enieto na raste~kata kasta na birokrati na koi im be{e dobro po Oktomvriskata Revolucija i koi sega posakuvaa da se zapre revolucionernata bura i stres. Toa be{e teoriski izraz na sitno bur`oaskata reakcija protiv Oktomvri. Pod parolata Socijalizam vo edna Zemja, stalinisti~kata birokratija vode{e ednostrana vojna protiv Bol{evizmot koj zavr{i so fizi~ko uni{tuvawe na leninovata Partija i sozdavawe na monstruozen totalitaren re`im.

Re`imot {to be{e izdignat na koskite na Bol{evisti~kata Partija kone~no gi uni{ti site pridobivki na Oktomvriskata Revolucija. No, toa ne mo`e{e da se predvidi odnapred. Po Ruskata Revolucija, Komunisti~kata Internacionala povtorno ja brane{e ispravnata pozicija na nacionalnoto pra{awe. No so rastot na stalinizmot i degeneracijata na tretata Internacionala site fundamentalni idei bea zagubeni. Pove}eto od liderite na stranskite Komunisti~ki Partii slepo ja sledea linijata od Moskva. Tie koi se obidoa da zavzemat nezavisna pozicija bea brkani. Kominternata se transformira od vozilo na svetskata proleterska revolucija vo pasiven instrument na Stalinovata nadvore{na politika. Koga pove}e ne mu odgovara{e, Stalin ja raspu{ti vo 1943, bez da svika kongres.

Samo eden ~ovek prethodno objasni kade definitivni vodi Teorijata za Socijalizam vo Edna Zemja. Duri rano vo 1928, Leon Trocki predupredi deka dokolku ovaa teorija se prifati od strana na Kominternata, toa neizbe`no }e bide start za procesot koj }e zavr{i vo nacional-reformisti~ka degeneracija na sekoja Komunisti~ka Partija vo svetot, bez ogled dali e na vlast ili ne. Tri generacii podocna, SSSR i Komunisti~kata Internacionala le`at vo urnatini, a mnogu vreme e pominata i odkako Komunisti~kite Partii ja napu{tija namerata za zastanat zad vistinaskata leninisti~ka politika bilokade.

Trocki i ukrainskoto pra{awe

Za Trocki, kako i za Lenin, pra{aweto dali treba da se podr`i baraweto za pravo na samoopredeluvawe be{e konkretno pra{awe koe }e bide opredeleno potpolno od interesite na proleterijatot i svetskata revolucija. Dobar primer za metodot {to go upotrebi Trocki be{e negoviot stav za Ukraina vo triesetite godini. Monstruoznoto sproveduvawe na stalinisti~kata birokratija kon Ukraina seriozno ja naru{i solidarnosta pome|u Rusija i Ukraina postignata od Oktomvriskata Revolucija.

Kako i Gruzija, Ukraina be{e prete`no zemjodelska zemja so predominantno selansko naselenie. Taa golema zemja, so prostranstvo i naselenie sli~ni na Francija, Ukraina, be{e od strategiska va`nost za bol{evicite. Uspehot na revolucijata vo Ukraina be{e krucijalen za pro{iruvaweto na revolucijata vo Polska, na Balkanot i najva`no od sé, Germanija. Vo januari 1919 Hristijan Rakovski, pretsedatelot na komesarite na Ukrainskata Sovetska Republika, re~e deka “Ukraina e navistina strate{ki jazol za socijalizmot. Da se sozdade revolucionerna Ukraina }e zna~i podbucnuvawe na revolucijata na Balkanot i davawe mo`nost na germanskiot proleterijat za otpor kon gladot i svetskiot imperijalizam. Ukrainskata revolucija e odlu~uva~ki faktor za svetskata revolucija.” (Hristijan Rakovski, Odbrani Dela.)

Sovetskata vlast vo Ukraina se postavi so pote{kotii. Samo mal udel ima{e i stranskata intervencija. Najgolemata te{kotija be{e dominacijata na selanstvoto. Toa be{e razluteno od nacionalnoto pra{awe. Iako ukrainskiot jazik e mnogu blizok do Ruskiot i dvata naroda delea zaedni~ka istorija so vekovi (Kiev be{e glaven grad na starata Ruska), sepak Ukraincite formiraa poseben narod so svoj jazik, kultura i nacionalen identitet, fakt koj ne go priznavaa velikorusite koi tradicionalno gi narekuvaa Ukraincite za “Mali Rusi”.

Nacionalnata podelba na Ukraincite koincidira{e vo golema mera so klasnata podelba vo ukrainskoto op{testvo. Dodeka 80% od naselenieto bea selani koi govorea ukrainski, golem del od urbanoto naselenie bea Rusi. Zatoa, bol{evicite imaa silna podr{ka vo gradovite, no ekstremno mala vo selata. Sudbinata na ukrainskata revolucija vise{e na re{avaweto na ovoj problem. Slabosta na bol{evicite e {to tie im izgledaa kako partija na “Rusi i Evrei”. Kako i da e, revolucijata se slu~i i vo Ukraina, klasnata diferencijacija neizbe`no se otvori vnatre vo selanstvoto i se reflektira{e vo podelba vo starite tradicionalni ukrainski nacionalni organizacii. Najva`na e evolutivnata promena na borotbistite, ukrainski ekvivalent na Ruskite Levi Socijal Revolucionari, kon levicita. Za vreme na gra|anskata vojna borotbistite gi zdru`ija silite so bol{evicite vo bitkata protiv Belite (Petljura). Pokraj somne`ite na ukrainskite bol{evici Lenin insistiraj}i pobara tie da se priklu~at kon borotbistite. Po mnogute problemi, borotbistite kone~no se fuziraa so Komunisti~kata Partija, pa so toa davaj}i i na partijata prvpat masovna baza vo ukrainskoto selanstvo. Toa be{e presudno za pobedata na revolucijata vo Ukraina.

To~no e deka potoa sledea mnogu problemi so “nacionalisti~kite” devijacii vo ukrainskata partija. No tie bea nadminati so trpenie i diplomatija, sekoga{ prisutna vo politikata na Lenin i Trocki za nacionalnoto pra{awe. Kako i da e, so podemot na Stalin i birokratskata degeneracija na sovetskata dr`ava, enormno se vlo{i nezadovolstvoto vo Ukraina. Na Dvanaesetiot Kongres na Partijata vo 1923 Rakovski ja predvode{e borbata protiv raste~kiot streme` kon birokratija i velikoruski {ovinizam. Vo hrabriot govor na kongresot, Rakovski jasno gi identifikuva izvori{tata na problemot so zborovi vo koi odeknuvaa samite Leninovi: “Stalin samo ostana na pragot na objasnenieto,” toj objavi. “Ima vtoro, pova`no objasnenie, voglavnom vo fundamentalnoto nesoglasuvawe pome|u na{ata partija i na{ata programa na edna strana i na{iot dr`aven aparat na drugata. Ova e centralnoto, krucijalnoto pra{awe.” (Ibid.)

I toj prodol`uva: “Na{ite centralni avtoriteti po~nuvaat da ja gledaat administracijata na celata zemja od gledna to~ka na lagodnost. Jasno, te{ko e da si administrator na dveaset republiki, pa kolku lagodno }e bide ako site tie se obedinat. Od birokratsko gledi{te, toe }e pretstavuva polesno, poprosto i poprijatno.” (Ibid.)

Koncentracijata na mo}ta vo racete na priviligiranata nova aristokratija od birokrati ima{e katastrofalni posledici vrz nacionalnoto pra{awe vo SSSR. Birokratskata avantura na prisilena kolektivizacija ima{e razurnuva{ki posedici niz celiot Sovetski Sojuz, ama nikade tolku stra{ni kako vo Ukraina. Stalinovite ~istki zapo~naa najprvo vo Ukraina, poradi rasprostranosta na otporot na toa ludilo koe gi prinuduva{e masata na selani Ukrainci vo opozicija. Toa pak se odrazi na opozicijata vo ramkite na Ukrainskata Komunisti~ka Partija. Pome|u 1933 i 1936, Stalin ja desetkuva{e ukrainskata partija. Samo za edna godina, vo 1933, bea is~isteni polovina od site regionalni partiski sekretari. Mnogumina od ovie is~isteni bea podr`uva~i na Stalin, kako Skripnik, star bol{evik i ugleden lider na ukrainaskata partija, koj se samoubi vo 1933 kako protest na ~istkite. Ova be{e samo prviot udar. Vo 1938, na vrvot na Moskovskite Sudewa, se is~istija blizu polovina od site sekretari na partiskite organizacii. Toa be{e predupreduvawe deka }e se tolerira samo kompletna poslu{nost na moskovskata birokratija.

Od negoviot stranski egzil Trocki gi slede{e site ovie alarmira~ki nastani. Zabele`uvaj}i deka ^istkite najve}e ja pogodija Ukraina otkolku drugite Republiki, toj zaklu~i deka ugnetuva~kite merki na ruskata birokratija }e predizvika netolerantna rana na vrskata me|u Ukraina i ostatokot na Sovetskiot Sojuz. Opasnosta od povtornoto ra|awe na kontrarevolucionerniot ukrainski nacionalizam nemu mu be{e jasna. Vo dadenite uslovi, takviot trend }e najde silno eho vo selanstvoto. Trocki ve}e go predupreduva{e svetot na neizbe`nosta na nova svetska vojna vo koja Hitler }e se obide da go osvoi Sovetskiot Sojuz. Pod tie uslovi, ukrainskoto pra{awe ima{e `ivo, vrelo zna~ewe za idninata na svetot.

Samo pod tie osobeni uslovi Trocki toga{ ja isfrli parolata za nezavisna Sovetska Socijalisti~ka Ukraina. Negovite intencii bea sosema jasni: da se prese~at korewata na ukrainskite bur`oaski nacionalisti koi se obiduvaa da ja oddelat Ukraina od SSSR na reakcionarna osnova, {to zna~e{e neizbe`no predavawe na kolosalniot zemjodelski i industiski potencijal, Ukraina, na Hitler. Trocki razbira{e deka politi~kata revolucija }e go dovede vo red i nacionalnoto pra{awe. I toj razbra deka rabotite oti{le dotamu da e nevozmo`no da se spre~i otcepuvawe na Ukraina od prisilniot sojuz, koj sega gi potsetuva{e masite na nasilstvo, stradawe i nacionalno poni`uvawe. Zada~ata na ukrainskite bol{evici-leninisti, zatoa, be{e da mu dadat na ukrainskoto nacionalno dvi`ewe socijalisti~ka, a ne bur`oaska sodr`ina.

Uspe{nata revolucija vo Ukraina }e ima{e golemo vlijanie vo Rusija i vo sosednite zemji, pred sé, vo Zapadna Ukraina, koja gnie{e pod peticata na bonapartisti~kata diktatura na Pilsudski vo Polska. Obedinuvaweto na Ukraina na osnova na nezavisen sovetski socijalisti~ki re`im }e zna~e{e pad na Pilsudski i po~etok na socijalisti~ka revolucija vo Polska. Ova pak }e ja ohrabre{e germanskata rabotni~ka klasa za se zavrtat protiv Hitler. Kako i vo 1919, Ukraina pretstavuva{e “klu~ za svetskata revolucija.” Da dojde{e ukrainskata rabotni~ka klasa na vlast, duri i da zna~e{e toa i otcepuvawe od Rusija, vratata za federacija so Rusija }e be{e otvorena za ponataka. No, rabotite otidoa po drug pat od onoj {to go predvide Trocki. Vtorata Svetska Vojna gi dokraj~i negovite perspektivi.

Koga Stalin vo 1939 go potpi{a poznatiot Pakt so Hitler i ja isprati Crvenata Armija da okupira del od Polska, vklu~uvaj}i ja i Zapadna Ukraina, Trocki predupredi deka Hitler neizbe`no }e go prekr{i Paktot i }e go napadne SSSR. Vo takva situacija, nacionalnoto nezadovolstvo vo Ukraina }e stvori smrtonosni zakani po Sovetskiot Sojuz: “Hitlerovata politika e sledna: vospostavuvawe na to~no odreden poredok vo negovite osvojuvawa, edno po drugo, i kreacija so sekoe negovo novo osvojuvawe na nov sistem na ‘prijatelstva’. Vo sega{nata faza Hitler ja predava Velika Ukraina na negoviot prijatel Stalin kako privremen depozit. Vo slednata faza toj }e go postavi pra{aweto koj e sopstvenikot na takvata Ukraina: Stalin ili toj, Hitler.” (Trocki, Dela, 1939-40.)

Toj predupredi deka nacionalnoto ugnetuvawe na Ukraincite od velikoruskata stalinisti~ka birokratija }e gi odvede Ukraincite vo Hitlerovite pregratki. Tokmu poradi ovaa pri~ina, a vo dadeniot istoriski kontekst, Trocki go isfrli sloganot za nezavisna sovetska Ukraina, kako sredstva za soboruvawe na reakcionerniot ukrainski bur`oaski nacionalizam i pridobivaj}i gi ukrainskite rabotnici i selani na idejata za sovetska vlast. Vo predve~erieto na Vtorata Svetska Vojna toj napi{a:

“Progermanskata orientacija na del od ukrainskata misla sega ednovremeno }e go otkrie svojot reakcioneren karakter i svojot utopizam. Preostanuva samo revolucionernata orientacija. Vojnata }e ja rasbesni brzinata na na~inot na razvitok. So cel da ne né fatat nepodgotveni, potrebno e da se zazeme navremeno jasen stav za ukrainskoto pra{awe.” (Ibid.)

Vo 1941, to~no edna godina po atentetot vrz Trocki izvr{en od stalinov agent, Hitler go napadna Sovetskiot Sojuz, ba{ kako {to predvide Trocki. I kako {to se pla{e{e, mnogu Ukrainci, prete`no selanite, gledaa na Germanija so stepen na nade` ili barem rezignacija. No, toa nabrzo se promeni kako rezultat na glupavata rasisti~ka politika na Nacistite, so nivnoto ludilo za “inferiorni rasi”. Da be{e Sovetskiot Sojuz napadnat od Amerikancite so eftina stoka vo nivnite tovarni vozovi, ishodot mo`e{e da bide sosema razli~en. No, Hitlerovata vojska ne dojde so eftina stoka tuku so gasni komori. Kako rezultat na toa, masata na naselenie, ne samo od Ukraina tuku od celata SSSR se zdru`i protiv nacisti~kite napa|a~i. Na kraj, brojot na kolaboratori-predavnici be{e mal, duri i vo Ukraina. I pokraj zlostorstvata na stalinizmot, tie go gledaa kako pomalo zlo.

Va`no e deka Trocki ja smeta{e Ukraina za poseben slu~aj. Toj na~elno go isfrli sloganot za “nezavisna sovetska Ukraina” poradi posebni pri~ini. Toj nikoga{ ne go isfrli istior slogan za bilo koja druga republika na SSSR. “^ak {to vi{e”, ovoj slogan pove}e ne e primenliv za Ukraina. Po kolapsot na Sovetskiot Sojuz Ukraina, zaedno so site drugi porane{ni republiki, se zdobi so nezavisnost. No, po deset godini na iskustvo od blagoslovot i na nezavisnosta i kapitalizam, masite na Ukraina, sega ne gi posakuvaat ni dvete. Tie toa go zaklu~uvaat od stra{niot ekonomski i kulturen kolaps koj rezultira{e od toa. Sega postoi silni i raste~ko raspolo`enie vo korist na povratok na Sovetskiot Sojuz. Se razbira, Ukraincite sakaat demokratski prava, vklu~uvaj}i avtonomija da gi vodat svoite raboti i po~it za nivnite pravi nacionalni aspiracii, jazik i kultura. Tie sakaat da gi smetaat za ednakvi, ne vtoroklasni “mali Rusi”. So drugi zborovi, tie sakaat vistinska Socijalisti~ka Federacija, osnovana na leninisti~ki principi. Takva e i na{ata programa. Budalesto e da se prodol`i, vo sega{nite konkratni uslovi, so stariot slogan za “nezavisna sovetska Ukraina”. Toa }e ne napravi ponazadni duri i od prose~niot Ukrainec, koj misli deka nezavisnosta ne nudi re{enie.

U{te poglupavo bi bilo da se obideme da go primenime stariot Trockiov slogan po mehani~ki pat na Kosovo, kako {to se obide edna sekta. Otkako se zacapale na edna fraza od delata na Trocki od 1930tite, tie kako papagali ja povtoruvaat, bez ni malce da razberat zo{to Trocki go istakna toj slogan ili {to toj zna~i. Dijalekti~kiot metod, koj go korisea Lenin i Trocki, se sostoi od elementarniot stav deka “vistinata sekoga{ e konkretna”. Nie ve}e gi objasnivme posebnite pri~ini zo{to Trocki vo ovoj poseben slu~aj (i samo vo ovoj poseben slu~aj) na~elno go istakna ovoj poseben slogan. No, vo slu~ajot za Kosovo, po okolu polovina vek podocna, toj slogan nema nikakva vrska so ovoj slu~aj.

Nie }e go objasnime na{iot stav za kosovskoto pra{awe na drugo mesto (go objasnivme mnogu pati porano). Raspa|aweto na Jugoslavija, kako i raspadot na Sovetskiot Sojuz, be{e potpolno reakcioneren, koj nie ne mo`eme da go podr`ime. I kako i sekoga{ na Balkanot, pozadi sekoe nacionalno dvi`ewe sekoga{ stoi nekoja od golemite sili da gi vle~e koncite. Za golemite sili, malite nacii se tolku mnogu mal sitni{i koi se koristat cini~no i se zanemaruvaat nivnata volja. Re{ava~ki faktor vo ovaa ravenka bea manevrite na imperijalizmot na SAD, maskiran pod znameto na NATO. OVK e celosno reakcionerno dvi`ewe, koe, vo ovoj slu~aj, be{e lokalen agent na amerikanskiot imperijalizam. Vo dadenite uslovi, kako {to neumorno povtoruvame od po~etokot, vojnata na Kosovo, demek vodena pod znameto na “samoopredeluvawe” za Kosovo, mo`e samo da zavr{i vo postavuvawe na amerikanski protektorat na Kosovo. I toa i se slu~i. Ako ima seu{te nekoi tolku slepi da ne mo`at da go sogledaat ova, nie `alime za niv.

[to ima ova vrska so samoopredeluvaweto, sakame da znaeme? Na koj na~in sega{nata omraza ja pomaga kauzata na rabotni~kata klasa i socijalizmot? OVK, koja e organizacija glavno od gangsteri, vklu~eni vo krium~arewe na droga, za{titni~ki raketi i sistematsko ubivawe na Srbi, Cigani i drugi nacionalni malcinstva, se obiduva da se dokopa na vlast so nade` deka podocna }e se zdobie so nezavisnost. No, toa e nevozmo`no. Nezavisno Kosovo }e zna~i vojna na Balkanot, vklu~uvaj}i ja ne samo Jugoslavija, tuku i Albanija, Makedonija, Grcija, Bugarija i Turcija. Od tie pri~ini amerikanskite imperijalisti se protiv toa. No, kako veli izrekata “fools rush in where angels fear to tread”. Pa {to ako ova vodi vo seop{a vojna na Balkanot?-se derat sekta{ite. Va`no e deka Kosovo e nezavisno! Dovolno lo{o e ova ludilo. No, potoa drugi sekta{i, koi se poludi, pak, dodavaat nova i mnogu orginalno isprevrtuvawe: “Nezavisnost, da, no mora da bide sovetsko i socijalisti~ko!”

Navistina, ba{ e {teta {to generalite od NATO ne gi poglednuvaat ovie dela na vakvite seznajkovci, pa neli sovr{eno e jasno deka od vreme na vreme i nim i treba malku lesna razonoda. Stomakot }e gi zaboli amerikanskite generali od smeewe. OVK be{e i e ni{to bez armijata na SAD pozadi nea. Taa e, zatoa, pomo{na raka na vojskata na SAD. Kako takva, taa nema nikakvo nezavisno zna~ewe. Samo zaradi silata na vojskata na SAD, OVK vleze “herojski” na Kosovo. I samo so amerikansko dopu{tawe í e dozvoleno da operira. Ako, a mo`no e, OVK izleze od kolosek, nabrzo }e se soo~at so toa. Stvarnosta e takva da imperijalizmot vladee sega so Kosovo i }e ostane taka dolgo vreme, bidej}i tie ne mo`at da se povle~at taka lesno. Toa e konkretnata stvarnost na Kosovo. Toa e toa “samoopredeluvawe” koe go donesoa amerikanskite bombi. Da se o~ekuva{e ne{to drugo be{e celosna zaglupavenost. Ama, ima{e takvi koi sebe si se narekuvaa marksisti koi ja podr`uvaa ovaa akcija, ma kako, tie ja baraa. Eden od ovie gospoda (“marksisti~ki teoreti~ar” ako nekoj veruva vo toa {to tie go zboruvaat) ~ak mu pi{a na Robin Kuk, britanskiot minister za nadvore{ni raboti, baraj}i NATO da ja bombardira Jugoslavija. Da, site tie bea za “samoopredeluvawe” i “nezavisnost” , pa duri i za “nezavisno socijalisti~ko Kosovo”. No sega, soo~eni so konkretnata realnost na novata imperijalisti~ka enklava na Balkanot i na odvratniot spektakl na porano ugnetuvanite nacionalnosti ubivaj}i gi i ugnetuvaj}i gi drugite nacionalnosti, {to mo`e da ka`eme?

Nacionalnoto pra{awe e stapica tokmu za onie koi ne razmisluvaat za ne{tata sé do nivniot kraj. Osven ako ima{ cvrsta klasna pozicija, ti sekoga{ }e zavr{i{ so smena na edno ugnetuvawe so drugo. Kosovo e samo u{te eden primer za toa.

Nacionalnoto pra{awe i stalinizmot

Lenin objasni deka nacionalnoto pra{awe vo krajna linija e pra{awe na lebot. Brziot ekonomski razvoj na SSSR, ovozmo`en od nacionaliziranata planska ekonomija, zna~e{e dramati~no zgolemuvawe na `ivotnite standardi i kulturnoto nivo na site narodi na Sovetskiot Sojuz. Najgolemite napredoci bea postignati vo najnazadnite republiki na Kavkazot i Centralna Azija. Pome|u 1917 i 1956, sevkupnoto industrisko proizvodstvo na SSSR se zgolemi za pove}e od 30 pati. No, istoto vo Kazahstan se zgolemi za 37 pati, Kirgizija 42 pati, Ermenija 45 pati. Sli~en rast e zabele`an i vo Uzbekistan, Taxikistan, itn. No, pokraj ovie impresivni postigawa, nacionalnoto ugnetuvawe seu{te postoe{e vo Sovetskiot Sojuz. No pofalbite na birokratijata bea neosnovani. Sledi eden tipi~en:

“Sojuzot na Sovetski Socijalisti~ki Republiki, vid na multinacionalna dr`ava nepoznata prethodno vo istorijata, e osnovana na principite na bratskata sorabotka i vzaemnata doverba. Naselena e od socijalisti~ki nacii (?), Rusi, Ukrainci, Gruzici, Uzbeci i drugi. Tie se nacii od nov vid (?) koi nemaat sli~ni vo minatoto. Tie se nacii na rabotni lu|e oslobodeni od bilo koj vid na ugnetuvawe i eksploatacija. Tie se povrzani so moralen i politi~ki sojuz i so vistinsko prijatelstvo na lu|eto gradej}i novo op{testvo. Ovie nacii imaat nov moral i politi~ka gradba koi se manifestiraat preku zaedni~ka kultura, socijalisti~ka po sodr`ina i nacionalna po forma. Tie se obrazuvaat od strana na Komunisti~kata Partija vo duhot na Sovetskiot patriotizam, prijatelstvo me|u narodite i po~it za pravata na drugite lu|e, vo duhot na internacionalizmot.” (Voved kon Leninovoto Pra{awa za Nacionalnata Politika i Proleterskiot Internacionalizam, str. 11.)

Slatkite mitovi na birokratijata koja gi pretstavuva{e odnosite me|u narodite na SSSR vo idealizirano svetlo nemaa nikakva vrska so vistinskata sostojba na rabotite. Ova ne e mesto da se zanimavame so evolucijata na Sovetskiot Sojuz po Leninovata smrt. Nie ja prepora~uvame knigata “Rusija, od revolucija do kontra-revolucija” na Ted Grant, kade nacionalnoto pra{awe vo SSSR e analizirano do nekoja merka. Izli~no e da se ka`e deka monstruozniot {ovinizam na Stalin i birokratijata slu`ea da se potkopa solidarnosta koja postoe{e pome|u rzli~nite narodi na Sovetskiot Sojuz i taka go poplo~ija patot na raspadot na SSSR, na {teta na site narodi. Nevozmo`no e da se objasni brzinata so koja kolabira{e SSSR ako nekoj ja prifati stalinisti~kata propaganda vo koja sé e tolku perfektno. Vistinata e sosem poinakva.

Pod Stalin, najmonstruoznite dela se sproveduvaa protiv nacionalnite malcinstva na SSSR. ^istkite ja zavr{ija rabotata po~nata od Stalin od 1922, likvidacija na ona {to ostana od bol{evi~kata partija. Okolu sredinata na 1937 be{e sproveden progon protiv Komunisti~kata Partija vo sekoja nacionalna republika. Golem broj na lideri na nacionalnite partii bea sudeni na poznatite teatralni sudewe na Buharin vo mart 1938. Liderite gi obvinuvaa obi~no za “bur`oaski nacionalizam” i pogubuvani. Po ova, be{e otvoren patot za masovni apsewa i deportacii. To~niot broj na `rtvite na Stalinovite ^istki najverojatno nema da se znae, no }e se brojat se razbira vo milioni. Ne e nikakva uteha na Ukraincite, Gruzicite, ili Ermencite deka i ruskiot narod strada{e ne pomalku grozomorno. Stalinoviot ekstremen ruski nacionalizam se sobra vo govorot {to se objavi vo Pravda na 25 maj 1945, kade{to toj izjavi deka ruskiot narod bil “najistaknata nacija na site nacii na Sovetskiot Sojuz” i “vode~ka sila” za SSSR. Sledstveno, site drugi nacionalnost bile vtoro-klasni koi moraat da ja prifatat “vode~kata uloga” na Moskva. Takvata koncepcija go ru{i deloto i duhot na leninisti~kata politika po nacionalnoto pra{awe.

Najmonstruozen kriminal sproveden od Stalin be{e masovnata deportacija na nacionalnostite za vreme na Vtorata Svetska Vojna. Za vreme na vojnata, celi sedum narodi bea deportirani vo Sibir i Centralna Azija pod najne~ove~ki uslovi. Takva be{e sudbinata na Krimskite Tatari, Germancite od Volga, Kalmicite, Kara~aite, Balkarite, Ingu{ite i ^e~encite. NKVD, Stalinovata tajna policija, gi obikoli site, ma`i, `eni i deca, stari i bolni, komunisti i sindikalci, i im naredi preku ni{an da se ka~at vo zapre`nite koli i da ponesat ona {to mo`e da go nosat. Golem del umre pri preminot ili po pristignuvawetom od stud, glad ili iscrpenost. Vojnicite koi se borea na frontot, duri i tie {to bea nagradeni za hrabrost, bea istotaka uapseni i proterani. Nasledstvoto na ovaa gor~ina sozdadena od ovoj odvraten ~in, varvarsko delo na nacionalno ugnetuvawe, trae do den denes. Se odrazi pri raspadot na Sovetskiot Sojuz i ko{marot vo ^e~enija.

Pobudata za rusizacija na neruskite narodi se poka`a pri sostavuvawe na “komunisti~kite” partii na repiblikite. Vo 1952, samo polovina od site vode~ki javni li~nosti vo Centralna Azija i balti~kite republiki bea od lokalnata nacionalnost. Na drugite mesta, proporciite bea duri pomali, Na primer, vo moldavskata partija samo 24,7% bea Moldavci, dodeka samo 38% od regrutite na taxi~kata partija vo 1948 bea Taxici.

Edna od najodvratnite osobini na stalinizmot be{e antisemitizmot. Bol{evi~kata Partija sekoga{ se bore{e protiv antisemitizmot. Sleduva{e deka Evreite ja gledaa Oktomvriskata Revolucija kako niven spas. Bol{evicite im dadoa na Evreite ednakvi prava i celosna sloboda. Nivnata kultura i jazik bea ohrabruvani.Tie duri formiraa avtonomna republika, ta site Evrei koi sakaa oddelna zemja da ja dobijat. No pod Stalin seta stara rasisti~ka prqav{tina o`ivea. Evreite povtorno stanaa ve~ni vinovnici za sé. Duri vo 1920tite, Stalin se podgotvi da upotrebi antisemitizam protiv Trocki. Bidej}i Evreite formiraa golem del od starite bol{evici, tie stradaa najve}e vo ^istkite. Po Vtorata Svetska Vojna, ima{e antisemitska kampawa, samo delumno preoble~ena vo smokvini lisja kako “cionisti” ili “bezmilosni kosmopolitanci”, zborovi koi prosto zna~ea “Evrei”. Poznatata slu~ka “Doktor Plot” vo koja bea obvineti lekari od Kremlin, deka navodno sakale da go otrujat Stalin, be{e signal na proyirnata antisemitska kampawa, bidej}i site obvineti lekari bea Evrei. Po proglasuvaweto na dr`avata Izreal vo 1948 (prvi~no podr`ana od Moskva), seriozno se pritiska{e vrz evrejskata kultura, do toga{ tolerirana. Site publikacii na Jidi{ bea zatvoreni, a zatvoren be{e i evrejskiot teatar. Vo 1952, godina pred da umre Stalin, bea zastrelani re~isi site lideri na evrejskata kultura i uapsen golem del na Evreite. Samo smrtta na Stalin spre~i novi ^istki. Duri i denes, vo taka nare~enata “Komunisti~ka” Partija na Zjuganov prisutni se elementi na antisemitizam. Ova, samoto, e dovolno da se poka`e ambisot {to gi razdeluva stalinizmot (i neostalinizmot) i vistinskiot leninizam.

Sega, kone~no, site koko{ki se vratija doma kaj petelot. SSSR se raspadna so vojni i konflikti. “^ovekot u~i dodeka e `iv”, Lenin saka{e da dodade. A `ivotot samiot gi nau~i narodite na Sovetskiot Sojuz na mnogu gor~livi lekcii. Padot na Socijalizmot vo edna Zemja otisnat e na nosevite na Birokratijata, koja e sega prezafatena od transformraweto na sebe si vo nova klasa na kapitalisti~ki eksploatatori. Nikoj vo sovremenata epoha ne mo`e da go ignorira faktot deka svetskata ekonomija e determinira~ki uslov. “Socijalizmot vo edna zemja” se razobli~i kako reakcionerna utopija.

Sega{nite ko{mari na stopanski kolaps, vojni i etni~ki konflikti se otrovni nasledstva na so dekadi totalitarnata birokratska vlast od Moskva. Sepak, kapitalizmot ne nudi izlez za porane{nite republiki na SSSR. Formalnata nezavisnost ne re{i ni{to za niv. Naprotiv. Prekinot na vrskite {to postoea pome|u site niv za zaedni~ki plan na proizvodstvo dovede do kolaps na trgovskiot i stopanskiot rast, so stra{ni posledici za masite. Pove}eto od narodot bezsomnenie ja preferira prethodnata sostojba otkolku dene{nata mizerija. Rekonstitucija na SSSR }e bide progresiven ~in, no vra}aweto kon sistemot na starata birokratija nema da bide dolgotrajno re{enie. Site stari kontradikcii }e se vratat i }e se slu~i povtorno nova kriza. Ona {to e potrebno e povratok na orginalnata programa i ideite na Lenin i Trocki: demokratski re`im na rabotni~ka (sovetska) vlast vo koja rabotnite lu|e od site repibliki mo`at da osnovaat Sociajlisti~ka Federacija bazirana na vistinsko edinstvo i bratstvo i nitu edna nacija da ne nadvladuva nad drugite.

I pokraj sé, perspektivite za socijalisti~ka transformacija na op{testvoto seu{te ostanuvaat. No, iako mrtove~kata nasoka vo minatiot period postoi, Rusija ne e pove}e nazadna nepismena selanska zemja od 1917. [tom rabotni~kata klasa ja prevzeme vlasta vo svoi race, izgledite }e bidat barem pridvi`uvawe kon socijalizmot, iako kone~nata pobeda mo`e da se postigne samo vo svetski razmeri. Sepak, Rusija i zemjite na ZND imaat giganski produktiven materijal, ne pomalku i visokoobrazovani rabotni sili, klu~en faktor za razvoj na novata tehnologija bazirana na informatika(informati~ka tehnologija) Kapitalizmot poka`a deka e nesposoben da go naso~i ovoj potencijal. No, demokratski nacionalizirano plansko stopanstvo mo`e nabrzina da ja transformira celata situacija.

Na osnovite na sovremenata ekonomija, kade rabotni~kata klasa e ve}e prekumerno mnozinstvo vo op{testvoto, demokratski socijalisti~ki plan za proizvodstvo koe }e gi svrze izobilnite prirodni, ~ove~ki i tehnolo{ki izvori na taka golemata teritorija }e proizvede takvo izobilie {to za re~isi relativno kratko vreme site stari nacionalni rivalstva i somnevawa }e se povle~at vo nezna~ajnost, kako lo{o se}avawe od minatoto. Patot }e bide otvoren za slobodno me{awe na narodite vo slobodna socijalisti~ka Zaednica, so sé ona {to zna~i za ~ovekoviot kulturen napredok. Takvata vizija za idninata e beskrajno mnogi poinspirativna otkolku tesnite i vo su{tina mizantropski utopii na nacionalizmot.

 

Del Peti: Nacionalnata dr`ava denes

Vo klasi~niot period na bur`oaski revolucii vo Evropa, pribli`no od 1780 do 1871, establi{mentot na nacionalnata dr`ava ima{e relativno progresivna uloga vo ru{eweto na lokalnite partikularizmi, sma~kuvaweto na ostatocite od feudalizmot i postavuvaweto na osnovite na razvojot na produktivnite sili vrz nacionalniot pazar. No, denes situacijata e smeneta. Sredstvata na proizvodstvo odamna go preminaa tesnite granici na nacionalnata dr`ava. Vo dene{no vreme, nacionalnata dr`ava prestana da ima progresivna uloga. Namesto za razvoj na sredstvata na proizvodstvo taa e ko~nica na sredstvata na proizvodstvo. Toa implicitno go priznavaat i bur`uite. Formiraweto na Evropskata Unija be{e prifa}awe od strana na evropskata bur`oazija deka pigmejskite dr`avi na Evropa ne mo`at da se natprevaruvaat vo minatoto so dvata xina imperijalisti~kata Amerika i silnata stalinisti~ka Rusija. No formiraweto na EU ne gi ukina evropskite nacionalni dr`avi. Naprotiv. Starite nacionalni antagonizmi prodol`uvaa so postoeweto, pokraj germanskiot imperijalizam koj dominira denes vo Evropa po Francija, kako vtor partner. No nacionalnite antagonizmi prodol`uvaat da postojat i na osnovata na svetski pad tie }e se intenziviraat.

Apologeticite na kapitalizmot sakaat da ni pretstavat rozeva slika za takanare~enata globalizacija, svet osloboden od kontradikcii, ~udesno napreduvaj}i kon pogolemi slobodi i liberalizacija. No vistinata e mnogu porazli~na. Svetot ne stanuva globaliziran na na~inot na koj tie se prepravaat. Prvo, se stremi da go podeli svetot na tri rivalni imperijalisti~ki bloka. SAD gi kontroliraat Kanada i ju`na Amerika. Vo Azija vo blokot na poslabiot en dominira Japonija. Evropskata Unija, so koja dominira Germanija, isto taka dominira so golem del od kolonijalniot svet vo Afrika, Sredniot Istok, Isto~na Evropa i Karibite. Antagonizmot pome|u ovie rivalni imperijalisti~ki blokovi sega e inteziven kako {to bil i vo nekoe drugo vreme vo istorijata. Sega nema izgledi za svetska vojna zaradi doa|aweto na stra{nite sredstva na destrukcija-nuklearnite, bakteriolo{kite i hemiskite oru`ja , sredstva koi golemite sili }e gi upotrebat samo za smetka na zaedni~kata anihilacija. No, tuka e razjarenata bitka za pazari, koja nedvosmisleno vodi do vojna vo eden pa vo drug region. Dovolno e ka`ano za borbite za sferi na vlijanie, pazari i pristap za fabuloznite mineralni bogatstva na regionot koj dovede do katastrofalna epidemija na vojni vo Centralna Afrika. Generalno, tie se prezentiraat kako rezultat na borbata me|u plemiwa i surov varvarizam koj go nosat Afrikancite. No, na delo pozadi pove}eto od ovie konflikti mo`eme da go vidime efektot na borba pome|u SAD, Francija i Britanija da steknat upori{te vo Afrika.

Svetot opi{an vo Leninoviot Imperijalizam dovolno dobra refleksija na sega{nata svetska situacija. Postoi intenzivna borba za pazarite pome|u imperijalisti~kite sili, pa duri i za onie najmali pazari. Ova e dosta razli~no od spokojnata slika za ubavo globaliziraniot svet vo koj site kontradikcii se razre{eni. Vistina e deka imperijalisti~kite sili se borat kako ku~iwata po koska. Dovolno e da se yirne kartata na Afrika da se vidi kako kriminalot na imperijalizmot brutalno go distorziral `ivotot i evolucijata na milioni ~ove~ki `ivoti. Tuka granicite se pravi linii nacrtani na kartata so pomo{ na linijarot. “The Economist” ja opi{uva situacijata dosta precizno: “Evropskite birokrati povremeno spojuvale 10000 razli~ni plemiwa i nacii vo samo nekolku duzina kolonijalni re~isi dr`avi.” Sega{nite vojni {to se slu~uvaat vo centralna Afrika se , de facto, nasledstvo od toa monstruozno oblikuvawe koe gi prese~e site prirodni geografski, lingvisti~ki i plemenski podelbi. Toa e horor bez kraj vo seriaj zemji: Kongo, Ruanda, Burundi, Siera Leone so elementi na varvarizam. Eden ~lanok od “The Economist” govori za vojnata vo Siera Leone: “Decata gi ubivaat svoite roditeli, kanibalisti~kite bandi krstarat po predelite, vladee haos, cveta varvarizmot, Siera Leone e poslednata afrikanska zemja koja se raspadna vo krvav haos. A dobivkata mo`ebi e dosega najlo{a.”

Imperijalisti~koto oblikuvawe na Afrika be{e monstruozen ~in. No sega, preku sto godini podocna, serija od nacionalni dr`avi se osnivaat vo Afrika. Zada~ata da dobijat vistinski demokratski, racionalen i progresiven karakter razli~nite dr`avi od postkolonijalna Afrika, e zada~a koja mo`e da ja izvr{i samo proleterijatot edna{ koga kone~no }e ja sru{i dominacijata na imperijalizmot so negovite lokalni kancelariski momci. Vistinska nezavisnost i sposobnost da se ispravat pred site obidi na stranska dominacija mo`e da se postigne samo so obedinuvawe na podelenoto telo na Afrika na osnova na zaedni~ki socijalisti~ki plan na proizvotstvo. Kolektivnata eksploatacija na ogromnoto prirodno bogatstvo na kontinentot, negoviot golem zemjodelski potencijal i rudnite izvori{ta, mo`e da gi transformiraat `ivotite na narodite i so toa da stavat kraj na ko{marite na plemenskte i etni~kite nevolji. Ama obidot da se preredi gu`vata na k osnovi, da se izmenat postoe~kite granici so vojna, mo`e da imaat razru{uva~ki posledici i duri da vodat pravo kon varvarizam. Da se ponudi perspektivata pred milioni o~ajni lu|e deka so izmena na granicite mo`no e da se re{at nivnite najitni problemi, e zlobna izmama.

Nikade ne e jasna taka zloupotrebata na sloganot za samo-opredeluvawe kako{to e vo Afrika. So sloganot za samo-opredeluvawe vo Afrika povtorno i povtorno se manipulira za reakcionerno celi, da se oslabat odredeni dr`avi so otcepuvawe na provincii bogati so rudni bogatstva , so koi golemite sili i golemite multinacionalni kompanii mo`e polesno da dominiraat. Vo sekoj slu~aj , imperijalistite se vme{ani. Postoi titanska borba pome|u amerikanskite i francuskite imperijalisti za pazarite vo Afrika. I, imitiraj}i go golemite volci, malata britanska pudlica so obiduva da se vme{a vo Siera Leone, iako ne mo`e da se o~ekuva nekakov uspeh.

Pokraj site tie ubavi govori za liberalizacijata i demokratijata, fakt e deka imperijalizmot prodol`uva so razjarenoto ugnetuvawe i eksploatacija na biv{ite kolonijalni narodi. Niskata cena na surovinite vo izminatite peeset godini ima{e zna~ajen udel vo ekonomskiot rast na Zapadot. Samoto toa poka`uva na ograni~uvawata na nacionalnata dr`ava. Fakt e deka na osnova na kapitalizmot, postignuvaweto na formalnata nezavisnost, koe e samoto progresiven razvoj, ne mo`e da re{i ni{to. Kolonijalnite nacii, teoretski gazdi na svoite domovi, vo realnost se potpolno pot~ineti na svetskiot Pazar, odnosno na imperijalizmot.

Po Vtorata Svetska Vojna bevme svedoci na enormniot potik na kolonijalnata revolucija . Ova be{e mo`ebi najgolemoto dvi`ewe vo ~ovekovata istorija na ugnetenite lu|e. Ova be{e golemo razbuduvawe na kolonijalnite narodi, na Kina, na Afrika, na Sredniot Istok, Indonezija, na Indija, na Pakistan. Ova be{e vdahnoveno dvi`ewe na milioni porane{ni kolonijalni robovi protiv nivnite gospodari, borej}i se za svojata nacionalna emancipacija. Pri~inite zo{to site marksisti ja podr`uvaa kolonijalnata revolucija bea o~igledni. Toa be{e revolucionerno dvi`ewe, udar protiv imperijalizmot, koj gi podigna masite i ja unapredi klasnata borba. Sepak po 50 godini, ako gi zememe na primer Indija i Pakistan, {to re{i bur`oazijata? Tie imaat formalna nezavisnost, no pod kapitalizmot, ova voop{to ne izgleda na nezavisnost. Eks-kolonijalnite zemji se vpregnati na Svetskiot Imperijalizam preku mehanizmite na svetskiot pazar. Fakti~ki, tie se zarobeni pove}e sega otkolku pred 50 godini. Edinstvenata razlika e deka namesto militarna, birokratska vlast sega ima indirektna vlast, vo vid na trgovija, odnosno razmena na pove}e trud za pomalku, i preku zadol`uvaweto.

Pa|aweto na cenite na stokite i dolgot

Kolapsot na Azija se odrazi na svetskite pazari vo op{t pad na cenite na stokite vkli~uvaj}i ja i naftata. Samo vo 1998, cenata na naftata padna od pribli`no $20 za barel na pomalku od $10 za barel. Ova e zavr{en vodi~ za revolucija vo sekoja zemja proizveduva~ka na nafta. Navistina, cenata be{e oporavena kako rezultat na dozvolata na Saudiska Arabija i drugite nafteni proizveduva~i da go ograni~at proizvotstvoto. No ovoj efekt nema da trae ve~no, posebno zo{to pove}eto od ovie zemji zavisat isklu~ivo od naftata kako nivna stranska zarabotuva~ka. Tie nemaat drugi izvori na prihod. Celata istorija na kartelite poka`uva deka porano ili podocna zemjata }e se obide da prodava se pove}e nafta i celata rabota }e propadne. Istoto va`i i za surovinite.

Porane{nite kolonijalni zemji se podlo`eni na dvojna eksploatacija. Preku dolgot metropolskite zemji isto taka gi cedat kolonijalnite lu|e. Pred 10 godini akumuliraniot dolg na kolonijalniot svet be{e pribli`no 800 milijardi dolari. Dolgot vo potpolnost e isplaten. Od 1990 do 1997 samo za servisirawe na dolgot , odnosno toa se interesnite stapki, kolonijalniot svet isplatil 1,8 trilioni dolari (1,8 * 1000 000 000 000) A toa e re~isi dvojnata suma na dolgot. A {to se slu~i so akumuliraniot dolg? Vo 1994 se dvi`e{e okolu 1,4 trilion dolari, a vo 1997 zastana 2,1 trilioni. Nikoga{ nema da se isplati.

Vo Nigerija 95% od stranskite prihodi se od nafta. Vo 1997 Nigerija zaraboti 12 milijardi dolari od proda`bata na nafta. Vo 1998 ja smali na 6,8 milijardi. Ovoj u`asen pad ne be{e kompenziran so slede~kiot porast na cenata na naftata. Nestabilnosta {to se ra|a od divite ni{awa na cenite na naftata se odrazuva na raste~kata socijalna i politi~ka nestabilnost. Vo sekoj slu~aj, najsiroma{niot del na op{testvoto ne izvlekuva benefit od porastot na cenite na naftata, ama strada od najlo{ite posledici koga cenite na istata }e padnat. Nigerija, koja be{e edna od najbogatite zemji na Afrika, sega e edna od najsiroma{nite na svetot, spored Obedinetite Nacii. Ovaa situacija ja podgreva `e{kata socijalna atmosfera, a najosto se izrazuva vo izrazuvaweto na raste~kite antagonizmi pome|u razli~nite regioni i etni~kite grupi.

Ako rabotnicite ne uspeat da ja zemat vlasta i da ja transformiraat Nigerija na socijalisti~ka linija, }e bide ko{mar. Postojat barem 120 etni~ki grupi vo Nigerija, vklu~uvaj}i go trite najgolemi nacii dominantnata Hausa na severot so islamska veroispovest i koi tradicionalno dominiraat vo dr`avata i gi ugnetuvaat drugite dve glavni nacii, Jorubi i Ibo na jugot i istokot na zemjata. Vojnata na Biafra, vo koja se vklu~ija imperijalistite so cel da ja podelat Ibo oblast, vode{e vo krvava stra{na klanica. Ako Nigerija se sru{e{e na nacionalni linii }e be{e pou`asno, a so toa }e ja napravea Vojnata na Biafra nezna~ajna za sporedba. Da se brani pravoto na samo-opredeluvawe vo takva situacija ne samo za glavnite nacii na Nigerija tuku i za malite plemenski grupi, kako {to edna sekta i prave{e, e najvisoka neodgovornost.

Nacionalnoto pra{awe i vo Indonezija e mnogu zna~ajno i ispravnata pozicija }e bide va`na za indoneziskite marksist kako {to be{e va`no za ruskite bol{evici. Ako proleterijatot na Indonezija neuspee da do poso~i patot napred preku socijalisti~ka revolucija , rasturaweto na Indonezija }e stane realna mo`nost. Zemaj}i gi predvid me{anicite na raznite rasi i religii, posledicite }e bidat tolku u`asni da nemo`e da se zamislat. Krvavite nastani vo Isto~en Timor se samo predupreduvawe {to mo`e da se slu~i so narodite na Indonezija. Sega gi sledime itnite ubistvenite me|uetni~ki problemi vo Akeh, Moluka i drugite ostrovi. Silite na reakcijata na voenite vrvovi, na zemjoposednicite, k tite i ~lenovite na stariot re`im, soo~eni so zagubata na nivnata mo} i privilegiite nema da se dvoumat da ja vturnat Indonezija vo ko{mar na haos i krvoprolevawe za da go podelat i dezorientiraat masovnoto dvi`ewe. Samo so ve{ta programa koja gi priznava nacionalnite prava i aspiracii na narodite na arhipelagot so programa za obedinuvawe na rabotnicite i siroma{nite selani od site nacionalnosti i religii za ekspropreirawe na zemjoposednicite i k tite , samo toga{ mo`e da se najde izlez.

Kolonijalnata revolucija denes

Pri~inata zo{to koloniajlnata revolucija se javi vo takov iskriven oblik, so monstruoaznite aberacii kako proleterskiot Bonapartizam, e zaradi odolgovlekuvaweto na proleterskata revolucija a Zapadot na edna strana i otsustvoto na silni marksisti~ki partii od druga strana. Da postoeja takvi partii , }e be{e celosno vozmo`no da se sprovede revolucija na klasi~ni osnovi. Pa i Rusija be{e ekstremno nazadna zemja vo 1917 g., polufeudalna i polukolonijalna zemja i vo isto vreme i imperijalisti~ka sila. Vo zemja so 150 milioni lu|e, samo 3,5 milioni bea industriski rabotnici, a ako kon niv se dodadat i rabotnicite od transportot, rudarite i drugite od istata klasa 10 milioni. Sepak Lenin se potpra na rabotni~kata klasa i sprovede klasi~na revolucija vo Rusija.

Bez somnenie koga }e se izgradat silni m partii vo zemji kako Pakistan, ili Meksiko, nema da zastrane dvi`eweto vo gerilizam ili p Bonapartizam. Selanskite vojni vo zemjite vo razvoj treba da se splotat so p skata revolucija , no istite ne mo`at da immat glavna uloga. No, masite vo zemjite vo razvoj ne mo`at da ~ekaat dodeka ne se sozdadat masovni partii, ili dodeka britanskite ili francuskite rabotnici ne ja zemat vlasta vo svoi race. Zatoa, nasilnite izlivi, vostanijata, duri gerilskite vojni, kako vo Kolumbija, se neizbe`ni vo dene{nata epoha. Vo otsustvo na bol{evisti~ka partija, kolonijalnata revolucija mo`e da dobie najrazli~ni oblici. Tie se odvivaat bez da se ka`e deka m te go podr`uvaat sekoe dvi`ewe na ugnetenite protiv imperijalizmot, posebno ako toa vodi do ukinuvawe na zemjoposedni{tvoto ili kapitalizmot. No, edinstveniot na~in da se re{at problemite na kolonijalnite lu|e e preku sovetski sistem takov kakov {to go smislija Lenin i Trocki vo 1917. Pod kapitalizmot nema idewe napred. Rabotni~kata klasa mora da ja zeme vlasta vo svoi race. Najitnite problemi na op{testvoto mo`e vedna{ da po~nat da se re{avaat preku nacionalizirawe na sredstvata na proizvodstvo, pod demokratska kontrola i administracija na rabotni~kata klasa.

No, vo sovremeni uslovi toa e nedovolno. Internacionalisti~kata politika e fundamentalna potreba. Nacionalizmot ne mo`e da ponudi pat napred. Na primer, ako rabotnicite i selanite na Ekvador ja zemat vlasta vo svoi race, a ova e celosno vozmo`no, kako{to go vidovme toa vo veli~estvenoto dvi`ewe minatiot januari, imperijalizmot na SAD nema da sedi so skrsteni race. Va{ington ne saka da se vpletka vo kopnena vojna vo Latinska Amerika ( i bilo kade) zaradi stravot od efektite doma. No, toj }e stori se {to e vo negova mo} da ja sobotira i skr{i revolucijata. Ne samo {to }e gi organizira ekonomskata blokada i podr{kata na kontra-revolucionernite sili vo Ekvador, tuku }e gi potikne sosednite zemji da interveniraat protiv revolucijata. Ve}e ima{e edna vojna vo poslednive nekolku godini pome|u Ekvador i Peru. Imperijalizmot na SAD nema de se dvoumi da go podbucne Fuximori na nov oru`en sudir protiv ekvadorskata revolucija , ako zatreba.

Klu~ot za uspehot e zatoa to~na politika. Se bara bol{evisti~ko vodstvo,koe cvrst }e stoi na proleterskiot internacionalizam. Osniva~ite na nau~niot socijalizam ve}e istaknaa vo Komunisti~kiot Manifest deka, iako po forma nacionalna, p revolucija sekoga{ e internacionalna vo su{tinata. Ova zna~i deka iako raabotnicite od odredena zemja mo`at i moraat prvo da se presmetaat so svojata bur`oazija, ne smee da se ostane na ~isto nacionalna revolucija . Mora da se prevzemat ~ekori da se pro{iri revolucijata preku svoite granici ili da se soo~i so izgledite za poraz i destrukcija. Zaradi tie pri~ini, nacionalizmot i socijalisti~kata revolucija se dijametralno sprotivni i vzaemno nesoglasni koncepti.

Edinstveniot na~in, na primer revolucioniot Ekvador da se soo~i so svojot neprijatel e vedna{ da se povikaat rabotnicite i selanite na Peru, Venecuela, Kolumbija i cela Latinska Amerika da dojdat napomo{. Takviot povik nema da vleze od edno uvo i izleze od drugo! Celata Latinska Amerika e vo dlaboka kriza. Toa e najslikovita pretstava na reakcionerniot karakter na privatnata sopstvenost na sredstvata na proizvodstvo i nacionalnata dr`ava. Koga }e zapo~ne revolucija vo nekoja od zemjite na Latinska Amerika , taa }e se stremi da se pro{iri. Ovoj proces nemerlivo }e bide pomognat od svesnata internacionalisti~ka politika. Vo stvarnosta, nacionalnite dr`avi na Latinska Amerika se od ve{ta~ki karakter. So ovekove~uvaweto na podelbata na narodot koj spodeluva zaedni~ka istorija, kultura i , so isklu~ok na Brazil, zaedni~ki jazik, nie ja ovekove~uvame balkanizacijata na Latinska Amerika, odnosno, preduslovot za zarobuvawe na milioni lu|e i pqa~kawe na potencijalno prosperiteten i napreden kontinent od imperijalisti~kite ograbuva~i.

Odamna Simon Bolivar gi izlo`i izgledite za obedineta Latinska Amerika. Vrz k i osnovi ovaa idea ostana neostvarliv son. No, vrz osnovata na rabotni~kata sila, Socijalisti~kata Federacija na Latinska Amerika }e zna~i ogromna sorabotka na kontinentot za dobrobit na site negovi narodi. Ova, pak , }e gi naelektrizira rabotnicite na Severna Amerika kade 20% od naselenieto od SAD e sega Hispanijolsko. }e se postavi osnovata za pobeda na socijalizmot, severno i ju`no od Rio Grande i so toa na svetsko nivo.

Palestinskoto pra{awe

Nacionalnoto pra{awe e krucijalno za Sredniot Istok, a nad sé e palestinskoto pra{awe. Po decenii na nacionalno ugnetuvawe od strana na izraelskite imperijalisti, palestinskite masi gi ~uvstvuvaat nepravdite, izrazeno vo `elbata za nivna posebna tatkovina. Toa e nivno neotu|ivo pravo, koe marksistite }e go podr`uvaat i za }e se borat. Sepak, iskustvoto na izminatite triesetina godini treba da ni ovozmo`at da razbereme nekolku stvari. Sitno bur`oaskite nacionalisti~ki lideri na PLO ja sproveduvaat idejata deka tie mo`at da postignat samoopredeluvawe so taka nare~ena oru`ena borba protiv Izrael. Vo praktikata toa zna~e{e pa|awe na prosti ~inovi kako individualen terorizam, postavuvawe bombi, kidnapirawe, prevzemawe na avioni, itn. Sive ovie ~inovi ni malce ne go oslabea Izrael. Naprotiv. Do stepen da gi ubedat obi~nite izraelci deka tie sakaat da gi “isturkaat Evreite vo moreto”, tie go turnaa naselenieto vo pregratkite na reakcijata. Daleku od oslabuvawe na izrealskata dr`ava, tie ja zajaknaa.

Taktikata na voda~ite na PLO gi vode{e Palestincite od eden poraz vo drug. Prvin, tie bea skr{eni od Kralot Husein od Jordan vo 1970, iako mnogu lesno mo`ea da ja prezemat vlasta vo taa zemja. Posledovatelno, tie zgre{ija povtorno so istata gre{ka vo Liban i pomognaa vo provokacijata za krvava gra|anska vojna i izrealsko i sirisko vklu~uvawe vo presmetkite. I dodeka prodol`uvaa so svojata razurnuva~ka taktika na individualen terorizam, tie vooop{to ne planiraa strategija za vostanie na masite na Zapadniot Breg. Koga najposle izbi Intifada, Arafat i negovata PLO nemaa nikakov udel vo nea. Palestinskata mladina mora{e da se soo~i so mo}nata izrealska voena ma{inerija, se razbira nevooru`ena osven so stapovi i kamewa. I pokraj toa, masovnoto dvi`ewe na Zapadniot Breg napravi mnogu pove}e za palestinskata kauza za nekolku meseci otkolku Arafat i kompanija za trieset godini.

“Koncesiite” {to gi ponudi Tel Aviv voop{to ne bea rezultat na delata na prebegnatata PLO. Tie bea delumno posledica na Intifadata, koja go {okira{e izrealskoto op{testvo i odnese mnogu so~uvstvo vo celiot svet. No, tie bea isto taka odraz na novata svetska situacija. Po padot na stalinizmot, se promeni svetskata ramnote`a na sili. SAD se zdobi so istaknata dominacija vo svetski razmer. Toa zna~i deka Va{inton ne e tolku zavisen od Izreal kako za vreme na Studenata Vojna. Amerikanskiot imperijalizam ima vitalni ekonomski i strate{ki interesi na Sredniot Istok, {to zna~i podr{ka na re`imite kako toj vo Saudiska Arabija i zadr`uvawe na stabilnosta vo regionot. Zatoa Va{ington go pritisna Tel Aviv da postigne kompromis so Palestincite i sosednite arapski zemji. I Arafat so voshit skokna da go prifati toa {to mu be{e ponudeno. Nemo`ej}i so dekadi ni malku da ja unapredat palestinskata kauza, voda~ite na PLO so al~nost sakaa da u`ivaat vo “plodovite na administracijata” , koja ja osvoija lu|eto. Ona {to tie go prifatija e ramno na predavstvo na nacionalnata borba na Palestincite.

Va{ington se nadeva{e na postavuvawe na stabilnost vo oblast preku prisileni kompromisi. Sepak nacionalnoto pra{awe e notorno nepredvidlivo i kompleksno, a eksplozivnite situacii, pri~ineti od imperijalizmot, od minatoto ne mo`at lesno da se ras~inat od imperijalizmot koga toj }e si go smeni misleweto. Kako{to britanskiot imperijalizam go sozdade Franken{tajn vo severot na Irska, koj sega ne mo`e da go kontrolira, taka amerikanskite imperijalisti sega otkrija deka, po osnovaweto na dr`ava za koristewe vo Izrael, kuklata ne igra sekoga{ koga }e í se povle~at koncite. Vladea~kata klasa vo Izrael ima svoi interesi, koi mo`at , no nemoraat da se sovpadnat so onie vo SAD. Pa, taka nare~eniot Miroven Dogovor na Sredniot Istok e vo seriozni te{kotii. Ni eden od fundamentalnite problemi ne e re{en.

Kako {to predvidoa marksistite, dogovorot potpi{an od Arafat i Izraelcite be{e zamka za palestinskiot narod. Toa ne e samoopredeluvawe tuku mizerna karikatura i izmama. Noviot palestinski entitet e skraten abortus, so Gaza oddelena od Zapadniot Breg i Erusalim cvrsto pod izraelska kontrola. Ima mnogu vidovi na poni`uva~ki uslovi. Da bidat rabotite u{te polo{i, golemiot broj na evrejski doselenici ostanuva i igra kako postojana provokacija na Palestincite. Zgora, samonare~enata Palestinska Vlast e samo igra~ka vo racete na Izrael, koj prakti~no seu{te dominira. Uslovite na arapskite masi na Zapadniot Breg i Gaza se polo{i od koga i da e, so masovna nevrabotenost, posebno kaj mladinata. Izrael mo`e vo sekoe vreme da ja svrti stranicata, pa da ja zatvara granicata, a so toa da gi li{i Palestincite koi rabotat vo Izrael od lebot svoj. Rabotite se vlo{uvaat so toa {to Arafat i negovata dru`ina se pretvorija vo priviligirana birokratska elita koi se odnesuvaat kako policajci na Tel Aviv, dodeka gi polnat svoite xebovi na smetka na obi~niot Palestinec.

Dogovorot, so fanfari objaven od Va{ington, se raspa|a. So padot na Netanjahu i izborot na rabotni~ka(laburisti~ka) vlada, Va{ington kone~no se nadeva{e deka }e ja nametne svojata volja. No, pritisokot na evrejskite doselenici, kako {to predvidovme, gi nose{e od edna vo druga kriza. Vladata vo Tel Aviv, bez bilo kakov progres so Palestincite, se obide da pregovara za dogovor so Sirija za Golanskata Visoramnina. No, i pred da bide postaveno pra{aweto za vra}awe na Golanskata Visoramnina izbija masovni demonstracii vo Izrael protiv toa. Se prekinaa pregovorite so Sirija, a novo `ari{te na neprijatelstvo se pojavi vo Ju`en Liban.

Poseriozno, raste~koto nezadovolstvo na masite vo Gaza i Zapadniot Breg, se stremi da predizvika nova Intifada. Toa e vre`ano vo samata situacija. Nova Intifata }e sodr`i jasen revolucioneren potencijal, pod eden uslov: da ima cvrsto revolucionerno vodstvo koe stoi za internacionalisti~koto re{enie. Na osnova na nacionalizam, nema re{enie. Dalekuvidoto vodstvo }e se stremi da go povrze revolucionernoto dvi`ewe na Palestincite so dvi`eweto na izraeskata rabotni~ka klasa. ]e objasni deka zaedni~kiot neprijatel i na arapskite i na izraelskite rabotnici se izraelskite bankari i kapitalisti. ]e razjasni deka palestinskoto revolucionerno dvi`ewe ne e naso~eno protiv izraelskite gra|ani. Sistematski }e bara podr{ka me|u izraelskoto op{testvo, pome|u studentite i progresivnata mladina, vo fabrikite i voenite baraki. Centralnata ideja mora da bide potrebata za fundamentalna preobrazba na op{testvoto, ne samo vo Palestina, tuku i vo Izrael, kako edinstven izlez od }orsokakot.

Sudbinata na Palestincite e u`asno tragi~na. Pove}e od trieset godini Palestincite se borat za samoopredeluvawe i do kade gi dovede toa na nacionalisti~ka osnova? Kompletna katastrofa i predavstvo. Urokot e jasen i mora da se nau~i: nacionalnoto pra{awe vo Palestina ne mo`e da se re{i na kapitalisti~ka osnova. Edinstveniot na~in da se re{i problemot e so revolucionerni sredstva, so socijalisti~ka revolucija vo Izrael i socijalisti~ka revolucija vo site okolni arapski zemji, po~nuvaj}i so Jordan kade PLO mo`e{e da dojde na vlast pred 30 godini, ako vodstvoto na PLO ne ja predade{e revolucijata. Edinstveniot na~in da se re{i problemot e na osnovata na Socijalisti~ka Federacija na Sredniot Istok so celosna avtonomija za Palestincite, a isto taka i Izraelcite.

Sitno bur`oaskite cinici }e re~at deka ova ne bilo “prakti~no”. No, zarem dovolno ne gi gledavme “prakti~nite” re{enija braneti od ovie mudreci vo izminatite trieset godini i ne samo na Sredniot Istok. Nasekade, bez isklu~ok, ovie “prakti~ni” politiki, koi se svedoa na ludosta na individualniot terorizam i nacionalisti~ka glupavost, ne donesoa ni{to osven ru{ewe i predavstvo. Nie go gledame istoto i kaj kapitulacijata na kurdskite nacionalisti~ki lideri na PKK i rasproda`bata na Mandela i Mbeki na aspiraciite na crniot proleterijat vo Ju`na Afrika. Lenin, iljada pati, be{e vo pravo koga gi omalova`uva{e ovie t.n. “prakti~ni” politiki na nacionalistite. Prost fakt e deka edinstveniot izlez za Palestincite e na osnova na revolucionerna, internacionalisti~ka klasna politika. Sekoja druga politika kudi novi uni{tuvawa. Edinstvena vistinski prakti~na programa e programata na socijalisti~ka revolucija.

Samoopredeluvaweto kako reakcioneren slogan

Marksizmot nema nikakva vrska so pacifizmot. Nie ne sme protiv site vojni vo princip i gi priznavame nekoi vojni za progresivni. No “se {to sjae ne e zlato”. I ne sekoja vojna {to se vodi pod parolata za samoopredeluvawe ima progresiven karakter. Za sekoj poedine~en slu~aj, Marksitite mora da ja istra`at to~nata klasna sodr`ina na vojnata, ili nacionalnata borba, da se determiniraat ~ii interesi le`at pozadi toa i koi implikacii taa gi ima po rabotni~kata klasa i svetskiot socijalizam. Samo toga{ e mo`no da se opredeli na{iot stav za vojnata, da se ka`e dali e reakcionerna ili progresivna, i da se zavzeme pozicija vo sklad so ovie opredelbi.

Za vreme na amerikanskata gra|anska vojna, dali }e be{e korektno da se podr`i Konfederacijata na osnovata na pravoto na samo-opredeluvawe? Pra{aweto samo po sebe se odgovara. Pod dadenite uslovi, borbata da se zadr`i Unijata ima{e progresiven i polu-r neren karakter. So nametnuvawe na voljata nad Jugot, severnite dr`avi nedvosmisleno go prekr{ija pravoto na Jugot za slobodno opredeluvawe na svojata sudbina. No takvite razgleduvawa se potpolno sekundarni koga }e se sporedat so fundamentalnite barawa, odnosno klasnite barawa. [to stoe{e pozadi baraweta za samo-opredeluvawe vo toj slu~aj? Sopstvenicite na robovi na Jugot. Rabotni~kata klasa mora{e da go podr`i Severot, bidej}i odr`uvaweto na Unijata go unapreduva{e razvojot na kapitalizmot i so toa na p ot. Osloboduvaweto na crnite robovi be{e potreben i progresiven ~ekor vo taa nasoka. Slu~ajov e mnogu jasen i nikoj razumen nema da spori so ova. No postojat mnogu drugi instanci vo koi pravoto na samo-opredeluvawe e istaknato za celosno reakcionerni celi i mora odlu~no da se otfrli. Na primer, baraweto na Severnata Liga vo Italija deka tie imaat pravo da se otcepat i konstituiraat oddelna dr`ava ima ~isto reakcioneren karakter.

Ovie primeri se sosema dovolni da se zaklu~i deka nacionalnite aspiracii i pravoto na samo-opredeluvawe ne se i ne mo`at da bidat apsolutni. Takvoto barawe, vo daden istoriski kontekst, mo`e da ima progresiven karakter. No mo`e da bide celosno reakcionerno i retrogradno. Potrebno e vo sekoj slu~aj da se istra`i konkretnata sodr`ina, da s eopredeli ~ii klasni interesi se vme{ani i da se razraboti koe }e bidat efektite vrz op{tite interesi na rabotni~kata klasa i borbata za socijalizam vo internacionalni razmeri. Iako nacionalnoto pra{awe e dosta komplicirano, obi~no e dovolno da se postavi pra{aweto za konkretni raboti za da se dojde do korektnata pozicija. Vo 1991 godina, na samiot po~etok na kolapsot na Jugoslavija, avtorite na ovoj dokument u~estvuvaa vo debata so nekolku samoproglaseni marksisti, me|u niv eden go prekina Ted Grant dovikuvaj}i od pozadinata na salata: “ Koj e va{iot stav za samo-opredeluvaweto na Hrvatska?” Ted nabrzina odgovori so prikladno kontrapra{awe: “ Na {to mislite? Mislite, dali nie gi podr`uvame usta{ite ili ~etnicite?” Kritizerot pove}e ne postavi drugi pra{awa.

Sekoj koj i malku ja poznava istorijata na vojnite i diplomatijata (dvete blisku povrzani) znae deka treba da se izleze od maglata na lagite i poluvistinite so koi ednata ili drugata strana se obiduva da go izmami javnoto mislewe vo odnos na prirodata na vojnata i da gi razgoli vistinskite voeni celi na neprijatelskite strani. Jad gi snajduva licata koi prio|aat na vojnata od gledi{te na sloganite na diplomatijata! Sloganot na samo-opredeluvawe mo`e da ima progresivna i revolucionerna sodr`ina, kako objasni Lenin. No ne vo sekoj slu~aj. Ima mnogu slu~ai koga sloganot za samo-opredeluvawe be{e koristen za reakcionerni celi kako prikladno prikrivawe za imperijalisti~kite intrigi. Za vreme na Prvata Svetska Vojna, britanskiot imperijalizam go prati Lorens od Arabija da gi digne Arapite protiv Turcite vetuvaj}i im samoopredeluvawe. London im ja veti Palestina na Arapite i simultano na Evreite, a potoa vedna{ da gi predade i dvete strani stanuvaj}i nov kolonijalen gospodar po Vojnata. Monstruozniot Versajski Dogovor koj ja zarobi Evropa i gi podgotvi uslovite za nova svetska vojna, isto taka se odviva{e spored parolata na naciite na samoopredeluvawe. Podocna, Hitler go iskoristi pravoto na samoopredeluvawe na sudetskite Germanci, Hrvatite, Albancite i drugite da ja prodol`i svojata politika na imperijalisti~ka ekspanzija i porobuvawe na narodite. Negoviot {ef na policija Hajnrih Himler napi{a: “... Pri spravuvawe so stranskite narodi na Istokot nie mora da promovirame {to e mo`no pove}e mali nacionalni grupi kako Poljacite, Evreite (hic!), Ukraincite, Beli Rusi (Belorusi), Ka{~ubencite i kolku {to mo`e da se pronajdat drugi mali nacionalnosti.”

Nema ni{to osobeno vo toa. Rimjanite mnogu odamna ja razrabotija ovaa prosta formula koja taka brilijantno ja koriste{e britanskata vladea~ka klasa sekade kade{to }e stapne{e :” Divide et impera"-”Razdeli i vladej”. Politikata na delewe na zemjite i mesteweto na edna nacionalnost ili rasa protiv druga ve}e dolgo vreme e esencijalna alatka na imperijalizmot. Kako sprotivnost, revolucionerite se zalagaa za obedinuvawe na rabotni~kata klasa i site ugnetuvani narodi protiv eksploatorite nasekade.

Denes nacionalnoto pra{awe e mnogu pokomplocirano otkolku vo Leninovite denovi. Lenin go dava{e primerot na Norve{ka, koja se otcepi od [vedska vo 1905. Norve{ka be{e predadena na [vedska kako del od reakcionerniot dogovor na Vienskiot Kongres vo 1815 po porazot na Napoleon. Toa ne be{e dobrovolen sojuz. Norve`anite se sprotivstavija i moraa nasilno da se pripojat so pomo{ na {vedskata armija. Iako {vedskiot i norve{kiot se mnogu bliski jazici i Norve`anite u`ivaa golema avtonomija, tie seu{te patea od {vedskata dominacija. Vo avgust 1905, norve{kiot parlament zaklu~i deka {vedskiot kral pove}e ne e kral na Norve{ka i narodot na referendumot glasa{e za odvojuvawe od [vedska. Za ova Lenin napi{a: “Ovoj primer ni poka`uva vrz koi osnovi secesijata na naciite e vozmo`na i navistina se slu~uva, pod sovremenite ekonomski i politi~ki odnosi, i formata {to secesijata ja dobiva pod uslovite za politi~ka sloboda i demokratija.” (LSD, Pravoto na naciite na samo-opredeluvawe)

Faktot {to {vedskite rabotnici go branea demokratskoto pravo na Norve`anite da se oddelat go razoru`a reakcionerite koi, po nekoi prvi~ni kolebawa, odlu~ija da ne interveniraat. Toa slu`e{e da se konsolidira solidarnost me|u norve{kite i {vedskite rabotnici. No, iako Lenin ova go smeta{e za model kako treba da se re{ava nacionalnoto pra{awe, ova e de facto istoriski isklu~ok. Oblikot vo koj se pretstavuva nacionalnoto pra{awe denes ima razli~en karakter. I samiot Lenin ~esto istaknuva{e deka m te ja zavzemaat polo`bata za ova soglasno konkretnite uslovi na sekoj slu~aj. Ona {to se slu~i vo Norve{ka vo 1905 e prosto i detska igra vo sporedba so situacijata vo Severna Irska , Liban ili Balkanot denes. Norve{ka be{e etni~ki homogena zemja bez takvi komplikacii. Norve`anite samo go dadoa glasot vo Parlamentot i tie ja dobija nezavisnosta. Prosta rabota. Toa nema nikakva vrska so situacijata kakva {to e vo S. Irska, kade naselenieto e podeleno i povlekuvaweto na britanskite trupi }e zna~i religiozna vojna pome|u katolicite i protestantite. Kako{to }e vidime, dosta pojasen primer e pobliskata istorija na Balkanot.

Zlobnoto Pogre{no Pretstavuvawe na Marksizmot

Kako {to poka`avme, od gledna to~ka na marksizmot, nacionalizmot ne e ne{to novo, ne{to od v~era. Postojata ogromni tomovi na literatura za nacionalnoto pra{awe vo delata na Marks, Engels, Lenin i Trocki. Sepak, nema takva oblast vo marksisti~kata teorija koja e pobedno razbrana i tolku mnogu zlobno pogre{no pretstavena. Podobro e da ne gi ni spomnuvame stalinistite, ~ija teorija za socijalizmot vo edna zemja samata zna~i direktno napu{tawe na marksisti~kata gledna to~ka. Kolku i da izgleda nevozmo`no, denes sekoja od sekta{kite grupi, koja sebe se narekuva marksisti~ka i “trockisti~ka”, ima radikalno pogre{na pozicija za nacionalnoto pra{awe.

Vo slu~ajot so Balkanot re~isi sekoja od sektite gi podr`uva{e ili edna ili druga grupa na gangsteri, demek na osnova na podr{ka na Leninovata pozicija za nacionalnoto pra{awe. Posebno, so nivnata navodna podr{ka na “samo-opredeluvaweto” za Kosovo tie kapituliraa pred imperijalizmot na SAD i postanaa najveselite naviva~ki lideri na OVK. Od samiot po~etok nie predupredivme deka vakviot stav neizbe`no }e vodi kon najreakcionerni posledici. Nie predvidovme deka, daleku od samoopredeluvaweto, reakcionernata vojna na NATO protiv Jugoslavija mo`e samo da zavr{i so voveduvawe na amerikanski “protektorat” vo Kosovo. Denes gi kanime onie dami i gospoda koi ja podr`uvaa OVK so golem entuzijazam da indiciraat dali tie smetaat deka sega{nata situacija ja unapredija ili povredija kauzata za socijalizam na Balkanot. Od marksisti~ka gledna to~ka nema ni tro{ka progresivnost vo seto toa. Ne samo {to imperijalizmot na SAD si najde cvrsta podloga za operaciite na Balkanot, tuku OVK se oddadoa na masovno “etni~ko ~istewe” i pogromi protiv neza{titenite srpski ma`i, `eni i deca. Ete do kakvi monstruoznost vodi napu{taweto na klasnata pozicija za nacionalnoto pra{awe.

Se razbira, ni{to od ova ne e novo. Vo slu~ajot so Irska istite tie samonazna~eni “marksisti” ja podr`uvaa IRA vo nivnata kampawa za individualniot terorizam vo poslednive 30 godini. Toa be{e beznade`na kapitulacija pred nacionalizmot, vo potpolno prekr{uvawe na najelementarnite principi na leninizmot. I kade se ova vode{e? Po generacija na taka nare~ena “oru`ena borba”, so pove}e od 3 000 mrtvi, IRA ne postigna nitu edna od svoite celi. Rabotni~kata klasa sega e pogor~livo podelena otkolku bilo koga vo minatoto. Katoli~kite i protestantskite deca `iveat i studiraat odvoeno. Dvete zaednici se razdeleni so yidovi i bodlikava `ica. I izgledite za povtorno obedinuvawe na Irska se najdale~ni sega od bilo koga.

Vo Avganistan, istite tie lu|e skandalozno gi branea t.n. muxahedinski “borci za sloboda” vo nivnata vojna protiv stalinisti~kiot re`im na Kabul - u{te edna{ branej}i go “pravoto na samoopredeluvawe” na afganistanskiot narod. Istoto “pravo” go brane{e i amerikanskiot imperijalizami feudalno-reakcionerniot Pakistan, koj gi vooru`a i finansira{e ovie kontra-revolucionerni gangsteri. Sega celata rabota zavr{i so pobeda na islamskata-fundamentalisti~ka reakcija vo svojot najko{maren oblik. Na koj na~in mo`e da se opravda pobedata na otvorenata reakcionernost na Talibancite vo odnos na pravoto na samoopredeluvawe?

Ova se samo nekolku primeri koi poka`uvaat kon {to vodi napu{taweto na marskisti~kata pozicija. Vkupnata suma na mudrostite na sektite e ednakva na papagalskite povtoruvawe na istata fraza: “ Pa, neli Lenin go brane{e samoopredeluvaweto?” Ovie sekta{i pro~itale nekolku redovi od Lenin i sega se zamisluvaat deka se nekoi golemi genii. No, da se prisetime na angliskata pogovorka: “A little knowledge is a dangerous thing". Tie nalikuvaat na ne mnogu bistrite u~eni~iwa koi za da poka`at kolku nau~ile postojano povtoruvaat “ABV”. No vo azbukata po “ABV” ima i drugi bukvi. Lenin, kako {to }e vidime, daleku od toa deka za sekoj slu~aj go podr`uva{e pravoto na samoopredeluvawe. Toj vnimatelno go razdeli ona {to e progresivno od ona {to e reakcionerno, vtemelej}i gi svoite prou~uvawa vrz soodvetnite uslovi.

Paradoksalno, onie koi mnogu odamna se simnaa od patot, i ja napu{tija klasnata i internacionalnata pozicija na Marks i Engels vo korist na sitno-bur`oaskiot nacionalizam, se obidoa da gi kritikuvaat vistinskite marksisti deka navodno ja napu{tile “ispravnata” linija. Na vakvite kritiki mo`e da go izjavime slednoto: gordi sme deka samo marksisti~kiot pravec pretstaven od Socijalisti~ki Povik i Vo Odbrana na Marksizmot ostanaa so dignata glava i ji zadr`ija klasi~nata marksisti~ka pozicija po ova pra{awe - i na site drugi. Na{eto minato govori samo za sebe. Ne se sramime denes povtorno da objavime bilo {to od ona {to go napi{avme vo poslednive peeset godini. Problemot e toj {to tie {to zboruvaat v imeto na Lenin na ova pra{awe prosto go demonstriraat svoeto neznaewe za pozicijata na bol{evisti~kata partija za nacionalnoto pra{awe. Celta na ovoj dokument e da se istakne politi~koto minato. Toj ne e sekako upaten do sektite koi se nesposobni na nau~at ne{to.

Marksistite i Irskoto Pra{awe

Kako i na pra{aweto za Balkanot, taka i za pra{aweto na Severna Irska, marksisti~kiot pravec mo`e da se gordee so svoeto minato. Ve}e trieset godini se dr`ime i postojano ja branime klasnata pozicija. Istoto ne se odnesuva za drugite. Koga “Problemite” eksplodiraa vo Irska vo 1969 Komunisti~kata Partija, SRP, Mandelitovite od IMG, i site drugi sekti go podr`aa ispra}aweto na britanski trupi vo severot na Irska, so izgovor deka tie }e gi {titele katolicite. Tie deneska sakaat da go zaboravat ova. No, faktite se tvrdoglavi. Marksistite vo Rabotni~kata Partija bea edinstvenite koi se otka`aa od nego. Nie bevme edinstvenite koi pokrenavme rezolucija na Konferencijata na Rabotni~kata Partija esenta 1969 sprotivstavuvaj}i se na ispra}aweto na britanskite trupi. Ka`avme deka britanskite trupi nemo`e da imaat progresivna uloga, deka vojskata e pratena da gi brani interesite na imperijalizmot.

Onie isti dami i gospoda koi go podr`aa ispra}aweto na britanskite trupi vo S. Irska podocna otidoa na drugiot kraen ekstrem, formiraj}i go t.n. Dvi`ewe Trupite Nadvor. Sekoj od niv kapitulira{e na individualniot terorizam na IRA. Ovaa t.n. oru`ena borba se vle~e{e tri dekadi. Vo 1970, IRA misle{e deka }e go pobedi britanskiot imperijalizam so silata na oru`jeto i so postavuvawe na bombi vo S. Irska do prifa}awe na obedinuvawe so jugot. Nie istaknavme deka toa toga{ be{e nevozmo`no. Obedinata Irska ne mo`e nikoga{ da se dobie na ovoj na~in, bidej}i protestantite se vooru`eni i }e se borat protiv nea. Da dojde{e do vojna pome|u katolicite i protestantite, IRA }e be{e porazena i katolicite }e bea proterani. Se {to }e se slu~i e precrtuvawe na granicata. No ova nema da bide ba{ miroqubivo. Toa }e zna~i u`asen kole`, kako {to go vidovme toa vo porane{nata Jugoslavija. Ova }e zavr{e{e so 100% protestantski re`im na Severot i 100% katoli~ki re`im na Jugot. Pod ovie okolnosti i Severot i Jugot }e zavr{ea kako diktaturi na voenata policija. Toa }e bide edinstveniot mo`en izlez na obidot da se re{i irskoto pra{awe na k osnovi.

Lekciite od Jugoslavija se stra{no potvrduvawe na ova. Toku od tie pri~ini, nema{e , i nema, dilemi za povlekuvaweto na Londonskite trupi od Severot. Kako ironija na istorijata britanskiot imperijalizam nema interes vo odr`uvawe na imotot vo S. Irska. Za razlika od 1922, nema nitu ekonomski ni strategiski pri~ini da se ostane tamu. Problemot e {to so povlekuvaweto }e se predizvika krvav haos koj }e se prelee vo ostanatiot del na Obedinetoto kralstvo. Ova e ko{marno scenario koe London nema da dozvoli da se slu~i. Zatoa tie se osudeni da ostanat. A ako IRA prodol`i so borbata u{te 30 godini, }e se postigne istiot rezultat. Politikata na IRA vode{e vo potpoln zastoj so negativno rezultati zarabotni~kataklasa i socijalizmot. Koj be{e rezultatot? Tri iljadi mrtvi, edna cela izgubena generacija, rabotni~kata klasa celosno podelana na religiozna linija. Zapadnite mediumi mnogu govorea za berlinskiot yid koj go dele{e Berlin. No nikoj ne govori za yidot koj go deli Belfast pome|u protestantite i katolicite. Tie ne zboruvaat eden na drug, tie nemo`at da se sretnat. Toa e takanare~enata “linija na mirot”, najmonstruozno izrazuvawe na ludosta na nacionalnite podelbi. Toa be{e direkten rezultat na kampawata na IRA na individualniot teror.

Marksisti~kiot pravec stoe{e na klasnata osnova i se bore{e za obedinuvawe na rabotni~kata klasa. Toa be{e vozmo`no. Vo fabrikite vo 1969 postoe{e instinktivno dvi`ewe narevolucija za obedinuvawe koe mo`e{e da uspee, ako postoe{e sovesno liderstvo. Nie baravme formirawe na rabotni ~ka milicija osnovana od sojuzite-edinstvenite organizacii koi seu{te gi obedinuvaa katolicite i protestantite. Se razbira, vo soodvetnite okolnosti, tie moraa da se vooru`at za odbrana od sekta{kite ludaci na dvete strani. Na{ata parola be{e revolucionerna: “ Za obedineti oru`eni revoluciodbranbeni sili!” Ova be{e edinstveniot na~in da se bijat sekta{ite. Ultra-levite go smetaa ova za ~udno. Tie sekoga{ mislat deka e sme{na leninisti~kata pozicija. No koga Lenin be{e `iv, sitno-bur`oaskite nacionalisti isto gi ismeja negovite pozicii za nacionalnoto pra{awe kako utopiski. Lenin im odgovara{e na ovie “ prakti~ni” lu|e so prezir koj tie mnogu go zaslu`uvaa.

A {to velat sega tie za situacijata vo Severna Irska? IRA se soglasi na primirje od prosta pri~ina {to t.n. “oru`ena borba” ne vode{e nikade. Pomislata deka }e ja izbrkaat britanskata vojska so takvi sredstva be{e potpolno nerealna, kako {to istaknavme od po~etokot. I sega kade se toa zavr{i? Kako i liderite na PLO vo Palestina i Mandela i Mbeki vo Ju`na Afrika, liderite na [in Fein gi razmenija bombite i pu{kite za “politika”, odnosno za nafircani odela i ministerski plati. Tie se re~isi gotovi da ja napu{tat kauzata za koja nivnite podr`uva~i `rtvuvaa se, samo za podobra kariera i bur`oaska po~it. Tuka zavr{uva sekoja t.n. “oru`ena borba” (individualen terorizam). Ruskite marksisti sekoga{ i smetaa teroristite za “liberali so bombi”. Sega se potvrduva bukvalno nivnoto tvrdewe. Trieset godini podocna, IRA pove}e ne be{e za Obedineta Irska. Neverojatno, liderite na [in Fein (politi~koto krilo na IRA) go potpi{aa Dogovorot na Veliki Petok vo koj se naglasuva deka statusot na S. Irska kako del od Obedinetoto Kralstvo. “Koncesiite” okolu t.n. “Prekugrani~en Dogovor” so Jugot bea samo mamec za republikanskite aspiracii, bidej}i Severno-ju`noto telo nema pozna~ajni mo}i.

Duri i ovaa spogodba be{e premnogu za Unionistite, koi kone~no gi zakopaa sekirite so t.n, pra{awe za “dekomisionirawe na oru`jeto” (prakti~no toe e razoru`uvawe na IRA). Toa ja predizvika krizata, zatoa {to IRA nema nameri na razoru`uvawe. Pu{kite se neophodni, na strana od nekoi drugi razmisluvawa, bidej}i repiblikanskoto dvi`ewe ima dolga tradicija na razdelbi i zaposednuvawe na feudi vo koi v~era{nite lideri stanuvaa dene{ni mu{terii na pretpriema~ot. Ve}e otcepenite grupi kako “Postojanata IRA” (Continuity IRA) postavija bombi za da poka`at deka tie seu{te rabotele. So baraweto za momentalno razoru`uvawe, Unionistite se opredelija za provokativna akcija, koja se otfrli od strana na IRA. Toa vode{e do ru{ewe na Dogovorot od Veliki Petok i na suspenzija na Severnoirskoto Sobranie, i povtorno voveduvawe na direknta vlast od London.

Na{ite bo`em utopiski zamisli vo odnos na Irska se odnesuvaat kako na onie na Lenin i Marks na koi ve}e se povikavme. Posebno sramna uloga vo Irska ja imaa sektite vo Britanija i internacionalno po pra{aweto za Irska. Zalagaj}i se za t.n. “prakti~na” politika, tie sramno se privrzaa za opa{kata na IRA, potpolno napu{taj}i go nekakvoto barawe za klasna pozicija i deluvaj}i kako neplateni advokati na terorizmot. Toa be{e u{te poodvratno, so neprezemaweto na rizicite. Toa dovede do kapitulacija na sitnobur`oaskiot nacionalizam i individualniot terorizam, koj vo site slu~ai vode{e do katastrofa na nacionalnoto pra{awe. Lenin govore{e so dlabok prezir kon ovie samonare~eni “prakti~ni” politiki za nacionalnoto pra{awe. Samiot `ivot poka`uva deka t.n. prakti~ni politiki na kapitulacija pred sitnata bur`oazija ne e voop{to prakti~na politika. Toa e sramno predavstvo na rabotni~kata klasa i vo sekoj slu~aj nosi katastrofa. Da ras~istime za ova. Marksistite se za obedinuvawe na Irska. No obedinuvaweto na Irska e sega podale~no od koga i da bilo vo celata istorija na Irska. Toa e edinstveniot rezultat na taktikata na individualniot terorizam i sitno bur`oaskiot nacionalizam vo poslednive trieset godini.

Vo momentot koga se pi{uva ova, situacijata e krajno nestabilna. Mo`no e, poglednuvaj}i vo ambisot, dvete strani da se povle~at. Nekoi kompromisi mo`e da se prekr{at vklu~uvaj}i go predavaweto na oru`jeto na IRA. Ako ima obnova na neprijatelstvata, britancite odlu~no }e gi skr{at. U{te pove}e, takviot razvoj }e bide dlaboko nepopularen za dvete strani od sekta{kata podelba. Po trieset godini na krvoprolevawe, katolicite i protestantite se svesni za vojnata. IRA }e gi prifati rizicite na gubewe na mnogu svoi lu|e kako rezultat na otka`uvaweto. Toa se neprimamlivi izgledi. No so prifa}awe na kompromisite nema de se re{i ni{to fundamentalno. Pra{aweto koe neizbe`no }e se postavi me|u republikancite e: “ za {to se borevme i ginevme vo poslednive 30 godini?”

Nedvosmisleno }e ima previrawa kaj poziciite na republikanizmot. Najrazumnite elementi, koi se kriti~ni za politikata na liderite, a ne sakaat da se vratat vo }or-sokakot na individualniot terorizam, }e postanat pootvoreni kon alternativata za klasnata politika. Edinstveniot pat e da se vratat kon ideite na Xejms Konoli, na znameto na socijalizmot. Ova e edinstvenoto zname koe mo`e da ja obedini rabotni~kata klasa, Portokalovite i Zelenite, Severot i Jugot, i isto taka i preku Irskoto More vo Anglija, Vels i [kotska, vo borba protiv zaedni~kiot neprijatel: bankite, monopolite na britanskiot imperijalizam. Ne vra}awe na “oru`enata borba” tuku vra}awe kon najdobrite tradicii na irskoto rabotni{tvo, kon marksizmot, toa e patot za napred. Vo minatoto provejuva{e idejata ;” prvo da se re{i pra{aweto na granicata, pa potoa }e zboruvame za socijalizmot!” No, iskustvoto od poslednive 30 godini ni poka`a deka toa e pogre{niot pat vo postavuvawto na pra{aweto. Sega mo`e da ka`eme: re{enito na zada~ata na irskata bur`oaska demokratskarevolucija -so koja mislime na irskoto obedinuvawe- mo`e da se re{i samo so doa|awe na vlast na proletrijatot i vo Irska i vo Britanija. Irskata bur`oazija se poka`a nemo}na da go re{i nacionalnoto pra{awe. Gospod znae deka imaa dovolno dolgo vreme da go napravat toa! Vreme e da pogledneme vo celosno razli~en pravec. Marks odamna objasni deka sudbinata na revolucijata vo Irska i Britanija se nerazmrseno povrzani. Denes taa afirmacija e povistinite od koga i da bilo.

Euskadi

Vo [panja postoi nacionalnoto pra{awe na Baskite, Kataloncite i Galicite. So dekadi pod Frankovata diktatura gi gaze{e jazicite, pravata i nacionalnite aspiracii na ovie narodi. Prirodno e deka so ru{ewe na stariot re`im se zadade jak impuls na nacionalnite dvi`ewa na nacionalnostite. Ne ka`a za xabe Trocki deka nacionalizmot na ugnetuvanite nacionalnosti be{e samo nadvore{na obvivka-{kolka, na nezreliot bol{evizam. So korektna politika, taktika i metodi, mo`no e da se pridobie nacionalisti~kata mladina kon marksizmot. No preduslov za toa e da se zadr`at cvrstite stavovi. Dodeka se stoi cvrst vo odbrana na ugnetuvanite nacionalnosti, potrebno e da se kritikuvaat konfuznite idei na nacionalizmot.

Golem problem tuka e kolapsot na moralniot avtoritet na marksizmot na svetsko nivo. Marks , Lenin i Trotci imaa to~na pozicija za nacionalnoto pra{awe. Ova mo`e da najde na odziv kaj militantnite nacionalist. No nacionalisti~kata mladina se odbieni od nesenzitivnata politika na reformisti~kite voda~i na rabotni~kite organizacii koi neizbe`no ja prifa}aat linijata na vladea~kata klasa za nacionalnoto pra{awe kako i za site drugi raboti.

Vtorata Internacionala, kako {to vidovme, ima{e mnogu konfuzna pozicija za nacionalnoto pra{awe. Go vidovme rezultatot vo 1914. Vo [panija PS[ duri i vo najdobroto vreme nema{e razbirawe za nacionalnoto pra{awe, pokraj faktot deka ima{e cvrsta podr{ka vo baskiskata zemja. Sega, se razbira, desnoto krilo na PS[ go napu{ti sekoe barawe za socijalisti~ka pozicija na nacionalnoto pra{awe, kako {to go napu{tija i vo odnos na se drugo. Koga be{e na vlast Felipe Gonzalez i drugite “socijalisti” aktivno ja potpomagaa valkanata vojna sprovedena od tajnite slu`bi na {panskata dr`ava protiv ETA. Ne slu~ajno {to na baskiskata mladina im e odbiven “socijalizmot” vo taa pojava.

Vo minatoto be{e prirodno za militantnata nacionalisti~ka mladina da gravitira kon Komunisti~kata Partija. revolucionernoto zname na Oktomvri i Bol{evisti~kata Partija nudea izlez na revolucionerni linii. No kako rezultat na kriminalot na Stalin, dvi`eweto be{e svgnato. Ideolo{kiot raspad na stalinizmot gi proizvede site vidovi na konfuzni i groteskni distorzii- maoizmot, kastroizmot, gerilizmot-koi ja zamatija vodata i go vovedoa najstra{niot konfuzionizam vo umovite na radikalnata mladina. Ideite koi pripa|aa vo predistorijata na dvi`eweto i koi odamna se odgovoreni od strana na Marks, Lenin i Trocki, se povratija, prepraeni vo “nivi i sovremeni” teorii, za da gi izjalovi mozocite na zbunetite individui.

Kon sevo ova mora de se dodade monstruoznata degeneracija na takanare~enata ^etvrta Internacionala po smrtta na Trocki. Potpolnoto napu{tawe na ideite na Lenin i Trocki od takanare~enite “trockisti” nikade ne e pojasno odkolku za nacionalnoto pra{awe. Sektite flertuvaa so sekoja sitno bur`oaska nacionalisti~ka i teroristi~ka postava vo svetot, deluvaj}i kako strasni naviva~i i neplateni (i mnogu ~esto i neposakuvani) “sovetnici” na IRA, ETA, PLO i ANK. Vo onie (fala bogu nekolku) slu~ai kade tie imaa vlijanie, tie samo slu`ea da gi zasilat predrasudite na mladinata i da gi odvede vo katastrofa. Taka be{e slu~ajot , na primer , vo Argentina i Urugvaj vo 1970-te koga tie si igraa so terorizmot i t.n. “urban gerilizam”. Rezultatot od ovie avanturi be{e ru{ewe na ovie dvi`ewa i pobeda na najubistvenite voeni diktaturi. Kako rezultat, mnogu mladi kadri si gi zagubija `ivotite i revolucijata ja unazadija za godini.

Zamaj}i po predvid nedostigot na avtoritet na marksizmot, logi~no e {to mladite lu|e od baskiskata zemja, odbieni od stalinizmot i socijalnata demokratija, ja vidoa alternativata vo ETA i Heri Batasuna. Vo redovite na baskiskite nacionalist ima mnogu herojska mladina. Na{a zada~a e postavime dijalog so ovie lu|e i da gi ubedime deka edinstveniot pat da se ostvari nivnata cel e borbata za socijalisti~ka revolucija . Neizbe`no so ovoj zaklu~ok }e se dobie najdobroto. Morame da im pomogneme toa da go napravat, preku prijatelski i trpelivi argument, i preku obedinuvawe vo akcijata za site pra{awa za koi imame principielna soglasnost, dodeka ja potencirame potrebata za edinstvo vo borbata na rabotnicite i mladinata niz celata {panska dr`ava.

Kako spored nekoj zakon sekoe masovno nacionalisti~ko dvi`ewe, kako Heri Batasuna, te`nee sekoga{ da se podeli spored klasnite linii otkako }e izrasne do odredena golemina. Takvite dvi`ewa sekoga{ imaat heterogen sostav. Na edna strana mo`e da go sretneme ekstremno desnoto krilo- obi~no, no ne i sekoga{, asocirano so “najmilitaristi~koto” krilo- no levoto krilo }e sodr`i ~esni borci i potencijalni revolucioneri. Na {estiot kongres na ETA, pred okolu trieset godini, ima{e podelba na levicata. Vo otsustvo na realna marksisti~ka alternativa mandelitite se orientiraa kon ETA i pridobija mnogumina. Iljadnici dobri borci preminaa kon trockizmot. Ovie lu|e bea dobri. So ispravna politika i perspektiva realna marksisti~ka organizacija so 10 000 lu|e vo [panija mo`e{e da ima krucijalna uloga. No so pogre{nata uloga na mandelitite, takvata pozicija se zagubi. Ovie sitni bur`ui ja otfrlija mo`nosta i ja platija cenata za takviot kriminal. Tie ne postojat pove}e. Tie bea likvidirani, pokraj site drugi sekti. Zatoa patot e otvoren za razvoj na vistinski marksisti~ki pravec vo Euskadi. Jasno e deka mnogu od najdobrite kadri za ova }e dojdat od redovite i periferijata na abertzalite (radikalni baskiski nacionalisti).

So potpi{uvaweto na primirje, Heri Batasuna do`ivea razvoj, pa si go promeni imeto vo Euskal Heritarok (baskiski gra|ani). Toa e prili~no golemo dvi`ewe. Ima{e golem entuzijazam kon EH. No, sega rabotite po~naa da se menuvaat. Liderite (politi~kite) na EH oportunisti~ki se povrzaa so partijata na golemite baskiski bur`ui, PNV. Kako i sekoga{, sitno bur`oaskite nacionalisti deluvaat kako mehanizam za subordinacija na rabotnicite na “na{ata” bur`oazija. No sekoj baskiski rabotnik znae deka baskiskite bankari i industrijalci se isto tolku lo{i kolku i {panskite kapitalisti. Nema ni{to da se izbira pome|u niv. Site ~esni ~lenovi na EH mora da se odbijat od toj monstruozen blok so PNV.

Da bidat rabotite polo{i, primirjeto se prekr{i. Ima izgledi za novi teroristi~ki napadi, presretnati so pogolema dr`avna represija i pove}e politi~ki zatvorenici. Stariot pekolen krug koj go true{e baskiskiot socijalen i politi~ki `ivot so dekadi bez da se postigne ni{to od proklamiranite celi. Na ovoj pat, nema izlez za Euskadi! Sega koga ETA go otpovika primirjeto, mora da vrie od diskusii vo nivnite redovi. Bez somnenie tie }e se obidat za dadat objasnenie i izlez. Neophodno e da im se objasni na cvrst no prijatelski na~in deka nema nezavisnost na baskiskata zemja na kapitalisti~ki osnovi. Za da uspeat, potrebana e revolucija i vo [paniaj i vo Francija. A za da se postigne toa, mora da ja prifatime klasnata i internacionalisti~ka pozicija i da go napu{time }orsokakot na individualniot terorizam.

Marksistite od {panskata dr`ava imaat mnogu gordo minato vo istrajnosta na cvrstite principielni klasni pozicii. Tie postojano gi branat nacionalnite prava na Baskite, vklu~uvaj}i go i pravoto na samoopredeluvawe. Neodamno tie izdadoa mnogu dobar dokument za nacionalnoto pra{awe na baskiski i {panski. Na{ite knigi, koi bea prevedeni i na {panski, bea pregledani vo Egin, dnevniot vesnik na Heri Batasuna. Toa poka`uva deka postoi interes kon marksisti~kiot pravec od nekoi baskiski nacionalisti. Mo`no e marksistite da pridobijat del od mnogubrojnata militantna mladina preku energi~na kampawa.

Od gledi{te na marksizmot nacionalniot problem i predizvik, no i zgodna prilika. Trocki edna{ ka`a deka nacionalizmot na ugnetenite narodi e samo “nadvore{na {kolka na nezreliot bol{evizam”. Ako zastaneme principielno na problemite so koi se soo~uvaat nacionalno ugnetuvanite narodi, ako energi~no se borime protiv site formi na nacionalno ugnetuvawe, dodeka cvrsto go povrzuvame re{enieto na problemot so izgledite za socijalisti~ka transformacija na op{testvoto, toga{ }e bide vozmo`no da se pridobijat pove}eto od niv kon marksizmot i da se izgradi silna organizacija koj mo`e da ponudi vistinsko re{enie za nacionalniot problem na Euskal Herija na revolucionerna socijalisti~ka osnova.

Nacionalnoto pra{awe i Balkanot

Naju`asniot primer za posledicite od pogre{na pozicija na nacionalnoto pra{awe e sudbinata na Biv{ata Jugoslavija. Krvavite mo~uri{ta na vojnite, {ovinisti~koto ludilo i “etni~koto ~istewe” vo ona {to be{e, razviena i napredna evropska dr`ava, gi pothranuva{e onie koi postojano urlaa za t.n. “samo-opredeluvawe” kako za univerzalna panakea. Za `al nekoi lu|e izgleda se organski nesposobni da razmisluvaat za bilo {to. Na pra{aweto za Balkanot, marksisti~kata tendencija pretstavena od Socijalisti~kiot Apel i Vo odbrana na marksizmot ne ja krena glavata vo poslednava decenija, zavzemaj}i tvrda leninisti~ka pozicija vo vrska so Balkanot. Od po~etokot objasnuvavme deka nema ni edno del~e od progresivna sodr`ina vo rasturaweto na Biv{ata Jugoslavija. Naprotiv sekoja od sektite gi podr`a ili Hrvatite, ili pak Srbite, ili kutrata mala Bosna, kako kutrata mala Belgija , ili tr~ka{e so znamiwata na OVK, i site tie potpadnaa pod reakcionarna pozicija.

Zapadnata propaganda --bilo da e vo pra{awe Afrika, Rusija ili Balkanot-- se obiduva da gi naslika ovie borbi kako produkt od nacionalen karakter, navodna nazadnost, rasa itn. Pa navodno Srbija, Hrvatska , Bosancite i tn ne mo`ele da `iveat zaedno, se mrazat me|usebno, i se ostanato od toa. Ova e laga. Za vreme na Vtorata Svetska Vojna ima{e u`asen sudir pome|u Srbite i Hrvatite. Vo nego, patem Srbite bea `rtvi, neispravno osuduvani od hrvatskiot fa{isti~ki usta{ki re`im ~ija brutalnost predizvka protest duri i kaj germanskite nacisti. Sepak pod Tito, nacionalniot problem be{e voglavno re{en. Na osnova na nacionalizirana planska ekonomija i razvoj na produktivni sili i pravednata mudra politika {to ja sproveduva{e Tito, davaj}i avtonomija na sekoja od republikite, so {to se obide da se izbegne davaweto mo} na edna nacionalnost vo odnos na druga, problemot be{e otfrlen vo zadnina. Ima{e me{awe na narodite; tenzijata pome|u Srbite i Hrvatite se namali, re~isi is~ezna. Ova se predviduva{e imaj}i ja predvid godi{nata stapka na rast od 10-11% raste~kite standardi, bidej}i kako Lenin objasni, nacionalnoto pra{awe e pra{awe na leb.

So krizata na Stalinizmot, naplivot na masovna nevrabotenost vo Jugoslavija so inflacija vo sedumdesetite , starite demoni po~naa da se budat. Sega ako nekoj ja pogledne istorijata za posledite 50 godini mora posebno da izvle~e zaklu~ok deka nitu bur`oazijata, ni stalinistite mo`e da go re{at nacionalnoto pra{awe. Tito uspee za malku, no {ovinistite se integralen del na stalinizmot. Toa e Ahilova petica za stalinisti~kite re`imi, kako Etiopija kade re`imot na Mengicu se sru{i ba{ poradi nacionalnoto pra{awe. Tie nemo`at da go re{at.

Tito osnova{e razli~ni republiki, sekoja so svoja nacionalna birokratija koja go izigra nacionalnoto pra{awe kako sretstvo za izdignuvawe na nivnata sopstvena mo} i privilegii. Postoi neizbe`na logika vo ova {to proizleguva direktno od teorijata za socijalizmot vo edna dr`ava. Ovaa dosledno antimarksisti~ka teorija, nacionalisti~ka vo sr`ta, odigra fatalna uloga vo dezintegracijata na Jugoslavija. Nacionalisti~kite nameri na Srbite, Hrvatite, Slovencite i drugite natprevaruva~ki birokratii so entuzijazam ja prifatija ovaa “teorija” za nivnite sopstveni republiki. Namerno gi istaknuvaa nacionalnite razliki: ako postoi ruski “socijalizam”, ako postoi kineski “socijalizam”, i taka natamu, zo{to da ne postoi “socijalizam” i vo Slovenija, vo Hrvatska i Makedonija? So ekonomskata krizata na birokratskiot re`im vo Jugoslavija, napnatostite me|u republikite rastea. Sekoja od regionalnite kliki (klanovi) se trudea da ja podobrat pozicijata na “svojata” republika za smetka na drugite. Ova go poseja semeto na razdorot na Jugoslavija.

Posebno monstruozna be{e ulogata na reakcionernata i priviligirana birokratija od Slovenija i Hrvatska. Iako nivnata industrija be{e izgradena so trudot i zaedni~kite bogatstva na celata Jugoslavija, tie sakaa da si ja za~uvaat za sebe. No, ova e samo eden element, argument vo ravenkata. Op{to zemeno istorijata na Jugoslavija i na Balkanot poka`uva deka vo site nacionalni borbi za takanare~enoto samoopredeluvawe, {to se slu~ija vo 20 vek se vklu~ija edna ili druga od golemite sili. Ruskiot carizam, germanskiot imperijalizam, britanskiot i francuskiot imperijalizam --site gi koristea borbite na malite nacii kako mali promeni vo nivnite intrigi.

Trocki na Balkanot

Koja be{e pozicijata na marksistite za vreme na Balkanskite Vojni 1912 1914? I pokraj faktot {to borbata na balkanskite Sloveni za nacionalna emancipacija protiv Turcite ima{e polu-progresivno zna~ewe, barem prvi~no so te{kotija }e prebaruvate niz delata na Lenin i Trocki za podr{kata na ovie nacii. Trocki, koj be{e na Balkanot kako voen korespodent, napi{a mnogu statii za Balkanskite Vojni vo koj gi razobli~i varvarskite dela na site voinstveni sili. No nema ni malku podr{ka na bilo koj od ovii rivalni nacionalisti~ki bandi. Ova bea reakcionerni vojni, predatorski vojni na site strani. I ako takov be{e slu~ajot toga{, {to bi rekol Lenin za sega{nata polo`ba vo Jugoslavija?

Sektite koi se proglasuvaat za marksisti~ki izgleda stradaat od nekakov nervozen tik. Samo{to zapo~nala vojna, tie vedna{ po~nuvaat da kre{tat: “kogo podr`uvate?” Kako da trebalo spored nekakva apsolutna obvrska marksistite da se opredelat za nekoja od stranite vo sudirot pome|u zavojuvanite vladea~ki kliki! Pozicijata na marksistite be{e jasno objasneta od Lenin. Vojnata e prodol`etok na politikata so drugi sretstva. Dali nie podr`uvame edna strana ili druga vo vojna zavisi od toa dali vojnata ima progresivno ili reakcionerno zna~ewe. Takvoto rasuduvawe e opredeleno ne od op{ti proklamacii na “pravoto za samoopredeluvawe” , tuku isklu~ivo od op{tite interesi na proleterijatot i svetskata revolucija.

Stavot na marksistite za Balkanskite Vojni od 1912-13 be{e da ne se u~estvuva vo niedna grupa tuku da se borime za demokratska federacija na Balkanot. Toa be{e stavot na Lenin, Trocki i na golemiot balkanski marksist i internacionalist Hristijan Rakovski, koj stana vode~ki trockist i be{e zastrelan po naredba na Stalin vo 1941. Rakovski ima dolga istorija kako vode~ka li~nost vo Balkanskoto socijalisti~ko dvi`ewe. Vo 1903, vo istata godina koga Ruskata Socijal Demokratska Rabotni~ka Partija se podeli na Bol{evici i Men{evici, dojde do sli~en rascep i vo bugarskata partija pome|u “{iroki” i “tesni” tendencii. Levoto krilo (“ teswaki”) be{e predvodeno od veteranot marksistot Blagoev, zaedno so istaknatiot balkanski marksist Rakovski. Po Oktomvriskata Revolucija Komunisti~kata Internacionala zastana za Socijalisti~ka Federacija na Balkanot. Idejata be{e razviena od Hristijan Rakovski i pred 1917. Marksistite sekoga{ se borea protiv cepeweto na Balkanot kako podloga za petty dr`avi koi neizbe`no }e stanat pioni vo racete na edna ili druga imperijalisti~ka sila. Zna~i tie se borea protiv Balkanizacija, a za federacija. Pred Vtorata Svetska Vojna, koga Trocki be{e korespodent na Balkanot, sledej}i ja situacijata od blizu i doznavaj}i od prva raka toj zapi{a:

“Ne e negovata nacionalnata raznolikost ama faktot za rascepuvaweto vo mnogu dr`avi koi te`at nad ( Balkanot) kako prokletstvo. Carinskite granici ve{ta~ki go delat na oddelni edinici. Mahinaciite na kapitalisti~kite sili se protkaeni so krvavite intrigi na balkanskite dinastii. Ako ovie sostojbi prodol`at, Balkanskiot Poluostrov }e ostane da bide Pandorina Kutija.” (Trocki, Balkanskite Vojni, str.12)

Koga Avsto-Ungarija ja pot~ini Bosna i Hercegovina, i Srbija be{e zafatena so voinstvena treska i `ed za odmazda, srpskite socijal demokrati go zadr`aa dostoinstvoto i ostro zastanaa protiv {ovinisti~kata histerija. Sli~no, bugarskata socijal demokratija se sprotivstavi na sopstvenata vladea~ka klika i ruskoto vpletkuvawe na Balkanot. Vo Belgrad vo januari 1910 se odr`a kongres na balkanskite socijalisti~ki partii so pretstavnici na socijal demokratskite partii na Srbija, Romanija, Bugarija, Turcija i jugoslovenskite socijal demokratski partii od Avstro-Ungarija i na mala grupa socijal demokrati od Crna Gora. Vo nivnata programa kongresot gi postavuva celite na balkanskata socijal demokratija: “da se oslobodime sebe si od partikularizmot i tesnogledost; da se ukinat granicite koi gi delat narodite koi se delumno identi~eni vo jazikot i kulturata, a delumno ekonomski svrzani me|usebe; kone~no, da gi otrgneme formite na stranska dominacija, i direktna i indirektna, koja gi li{uva narodite od nivnoto pravo samite da ja odredat svojata sopstvena sudbina . “ (Ibid., str.30.)

I pak: “Potrebite za kapitalisti~ki razvoj postojano pa|aat so tesnite ograni~uvawa na partikularizmite na Balkan i federacijata postana ideja posreduvana od samite vladea~ki krugovi. I pove}e od toa; carskata vlada, nemo`ej}i da igra nezavisna uloga na poluostrovot, se obiduva da se postavi kako pridvi`uva~ i patron na bugarsko-srpsko-turskata liga, so vrvot naso~en protiv Avstro-Ungarija. No, ova se samo temni planovi za privremen sojuz na balkanskite dinastii i politi~kite partii koi po svojata priroda se nesposobni da garantiraat mir i sloboda na Balkan . Programot na proleterijatot nema nikakva vrska so sevo ova. Naso~en e protiv balkanskite dinastii i politi~kite kliki, protiv militarizmot na balkanskite zemji ne pomalku otkolku protiv evropskiot imperijalizam; protiv oficijalna Rusija kolku i protiv Avstrija na Hapsburzi. Negoviot metod ne se diplomatski kombinatoriki tuku klasna borba, ne balkanski vojni tuku balkanska revolucija.”(Ibid., str.30, na{e istaknuvawe.)

Kolku sovremeni se ovie redovi! I kolku relevantno za sega{nata kriza na Balkan !

Balkan be{e podelen na xuxesti dr`avi i sru{en od tovarot na militarizmot. Vo negovata statija Balkanskoto Pra{awe i Socijal Demokratijata, Trocki napi{a:

“Edinsteniot izlez od nacionalniot i dr`aven haos i krvavite spletki na balkanskiot `ivot e sojuz na site narodi na poluostrovot vo edinstven ekonomski i politi~ki entitet, vrz osnova na nacionalna avtonomija na sostavnite delovi. Samo vo ramkite na edna balkanska zemja Srbite od Makedonija, Sanxak, Srbija i Crna Gora mo`e da bidat obedineti vo edinstvena nacionalno-kulturna zaednica, u`ivaj}i gi vo isto vreme prednostite na balkanski zaedni~ki pazar. Samo obedinetite balkanski narodi mo`e da pru`at otpor na besramnite pretenzii na carizmot i evropskiot imperijalizam.”

I Trocki go dodava proro~koto predupreduvawe: “Dr`avnoto edinstvo na balkanskoto poluostrovo mo`e da bide postignato na dva na~ina: ili od gore, so pro{iruvawe na edna balkanska dr`ava, koja }e se poka`e najsilna, na smetka na poslabite--ova e patot na vojni na istrebuvawe i ugnetuvawe na poslabite nacii, pat koj gi konsolidira monarhizmot i militarizmot; ili od dolu, preku doa|aweto na samite narodi zaedno--ova e patot koj zna~i otfrlawe na balkanskite dinastii i razvejuvawe na znameto na balkanska federalna republika.” (Ibid., str.40.)

Vakov bil stavot na marksistite vo vrska so balkanskoto pra{awe otsekoga{. Ne stav za podr{ka na edna ili druga nacionalna klika vrz osnova na proglasenoto “samo-opredeluvawe” tuku revolucionerna programa za balkanska federacija. Sekoj od nacionalnite grupi na Balkanot sekoga{ saka da se pretstavi sebe si kako `rtva i o{tetena strana, borej}i se protiv nepravdite za pretpostavenite “nacionalni prava” i “suverenost”. Vsu{nost, pozadi sloganot za “nacionalni prava” se krijat vlo`enite interesi na vladea~kata klika, koja e zainteresirana samo vo pot~inuvawe na teritoriite na drugite dr`avi i ugnetuvawe na drugite poslabi nacii. Zatoa ona {to za nekoi se “nacionalni prava” za drugi izleguva deka e nacionalno ugnetuvawe. U{te pove}e, pozadi sekoja vladea~ka nacionalna klika sekoga{ stoi nekoj “golem brat” ili drug. I zaradi toa pretpostavenata borba za “nacionalna suverenost” sekoga{ se pretvora vo sretstvo za subordinacija na nacijata od nekoja od golemite stranski sili:

“Politikata {to ja sledat sekoja od ovii mali balkanski monarhii, preku nivnite ministri i vladea~ki partii, imaat prividna cel unifikacija na golem del od balkanskiot poluostrov pod eden kral. “Golema Bugarija”, “Golema Srbija”, “Golema Grcija” se slogani na ovaa politika. Vsu{nost, i nikoj ne gi sfa}a sloganive seriozno. Tie se polu-oficijalni lagi izneseni pred narodot da se stekne popularnost. Balkanskite dinastii, ve{ta~ki vospostaveni od evropskata diplomatija i bez bilo kakvi istoriski koreni, se premnogu nezna~ajni i premnogu nesigurni na nivnite trinovi da se osmelat za {iroka politika kako Bizmarkovata koga toj ja obedini Germanija so krv i `elezo. Prviot {ok mo`e{e da gi odnese zasekoga{ Kara|or|evi}i, Koburzi, i drugite krunisani Liliputanci na Balkan. Balkanskata bur`oazija, kako i vo site zemji so zadocnet kapitalisti~ki razvoj, e politi~ki sterilna, kukavi~ka, netalentirana i skapana i preskapana od {ovinizam. Selanite se premnogu rasejani, premnogu ignorantni i premnogu ramnogu{ni za politikata za da se o~ekuva nekakva politi~ka inicijativa od niv. Sledstveno, zada~ata za sozdavawe na normalni odnosi na nacionalnata i dr`avnata egzistencija na Balkanot pa|a so nejzinata istoriska te`ina vrz gradite na balkanskiot proleterijat.”(Ibid. str.40.)

Nacionalnoto pra{awe na Balkan mo`e da se re{i samo od proleterijatot, stoej}i cvrsto na programata za klasnata nezavisnost, socijalisti~ka revolucija i internacionalizam. Taka Trocki rekol: “ Istoriskata garancija za nezavisnost na Balkanot i slobodata na Rusija le`i vo revolucionernata sorabotkata na rabotnicite na Petersburg i Var{ava i na rabotnicite na Belgrad i Sofija.” (Ibid., str. 41-42.) I povtorno: “Kako {to vo Rusija glavniot udar na borbata protiv patrijarhalno-birokratskiot re`im e na proleterijatot, taka i na Balkanot samite proleteri ja prevzemaat ogromnata zada~a na vospostavuvawe na normalni uslovi na koegzistencija i kolaboracija pome|u mnogute narodi i rasi na poluostrovot.” (Ibid., str.30.)

Za socijalisti~ka federacija na Balkanot

Iskustvoto na Jugoslavija vo potpolnost ja potvrduva marksisti~kata pozicija istaknata gore. Morame samo pra{aweto da go isneseme konkretno i vedna{ doa|ame do odgovor. Osum godini od zarodi{ot na neprijatelstvata, {to navistina dobivme so rascepkuvaweto na Jugoslavija? Dali toa predizvika zajaknuvawe na rabotni~kata klasa i na revolucionernoto dvi`ewe? Dali gi zbli`i narodite zaedno? Dali toa gi razre{i nekoi od problemite? Dali toa gi razvi sretstvata za proizvodstvo? Pra{awata samite od sebe se odgovaraat. Razru{uvaweto na Jugoslavija e apsolutna katastrofa i propast od gledna to~ka na rabotni~kata klasa. I ovoj kriminal protiv rabotni~kata klasa ne mo`e da se opravda so povikuvawe na pravoto na nacijata za samo-opredeluvawe. I sega se odviva monstruozna borba na Kosovo. Sekako nie gi podr`uvame kosovarite vo samo-opredeluvaweto. Tie imaat pravo na svoja teritorija, tie imaat pravo da ne bidat ugnetuvani i ubivani. Ama ne e ba{ tolku ednostavno. Mora sekoga{ da se ka`uva vistinata. A vistinata e ovaa: ta, ne edna{ sudbinata na mal narod bil cini~no manipuliran i eksploatiran od imperijalizmot za negovite nameri. Kako{to predvidovme na po~etokot, iskoristuvaj}i gi Kosovarite, NATO }e gi napu{ti i }e gi predade. Taka bilo i }e bide.

Ako se dopu{ti Kosovo da stane nezavisno, neizbe`no toa }e te`nee da se spoi so albanskata dr`ava, taka sozdavaj}i go ~udovi{teto na Velika Albanija--sledej}i go ~ekorot na Velika Hrvatska, Velika Srbija, Velika Bugarija, Velika Grcija. Malata makedonska dr`ava e mnogu kr{liva, i ima golemo albansko malcinstvo. I ako Makedonija se razru{i, {to bi bilo neizbe`no pod tie uslovi, toga{ toa }e zna~i vojna. I toa }e bide vojna od drug vid od ona {to sme go videle dosega na Balkan . Vojnata vo Jugoslavija be{e vo glavno vojna pome|u milicii. Ako Makedonija se razru{i, Srbite, Albancite, Bugarite, Grcite i kone~no Turcite }e se zame{aat. Vojna pome|u Turcija i Grcija (dve ~lenki na NATO) bi bilo katastrofa za site narodi i ko{mar za Amerikancite. Ova Va{ington ne bi mo`el da go tolerira. Tie se obidoa da go prinudat Milo{evi} na otstapki. Otkako ne uspeeja, tie se zeznaa so vojna bez plan i perspektiva. Klinton bil informiran od CIA deka vojnata }e go klekne Milo{evi} za nekolku dena. Ovoj plan padna i pozicijata na SAD se za~uva od Rusija koga izvr{i pritisok vrz Milo{evi} za postignuvawe na kompromis. No so kakvi rezultati?

Kosovarite imaat pravo na samo-opredeluvawe, isto kako i Srbite {to imaat, ili pak Bosancite, ili Kurdite, Makedoncite, Palestincite. Postoi samo eden mal problem. Kako }e bide sprovedeno samo-opredeluvaweto? Kako }e se praktikuva ova pravo? Srbite nema dobrovolno da se otka`at od kontrolata nad Kosovo, tie go smetaa kako neotu|iv del od srpskata teritorija. Problemot e {to Kosovarite, barem OVK, pobaraa pomo{ od amerikanskiot imperijalizam. [to re{i militarnata avantura na NATO na Kosovo? Ni{to. Ja napravi situacijata iljada pati polo{a, seej}i go semeto na novi vojni i ko{mari. Nacionalizmot i {ovinizmot na Balkanot, kako sekoga{, ima {tetna uloga i vodi vo krvav }orsokak. Reakcionernite lideri na OVK, so mo}ta dobiena so pomo{ na amerikanskiot imperijalizam, ja imaat najyverskata uloga. Dodeka gi ubivaat i ugnetuvaat srpskite selani i rabotnici, tie te`neat da gi zavzemat klu~nite mesta, dodeka si gi polnat xebovite preku grabe`, iznuda, dilawe na droga i razen kriminal. No ima granica do koja }e im bide na OVK dozvoleno da postignat. Albancite od Kosovo }e go do~ekaat denot koga }e se pokajat za doverbata {to taka slepo im ja dadoa na imperijalistite.

Iako Va{ington e o~ajen da izleze od Kosovo, tie se tamu zaglaveni i }e ostanat taka u{te nekoe vreme. Potoa tuka e i drugiot “golem brat” kriej}i se odzadi, Rusija, koja ima interes vo taa oblast. Protivre~nostite pome|u Rusija i Amerika rastat celo vreme. Sledstveno, Moskva go ohrabruva Milo{evi} vo pokrenuvaweto na pra{aweto za vra}awe na srpskata kontrola vo Kosovo. Inaku, spored internacionalniot zakon i kompromisniot dogovor sklu~en da go prekine neprijatelstvoto pome|u Belgrad i NATO, Kosovo ostanuva formalno da bide del od teritorijata na Jugoslavija. Za vozvrat, NATO (t.e. imperijalizmot na Soedinetite Dr`avi) ne sakaat nezavisno albansko Kosovo, bidej}i se pla{i (so pri~ina) deka toa vodi vo sozdavawe na Velika Albanija, {to vedna{ }e gi destabilizira Makedonija i Crna Gora, frlaj}i iskri za novi destruktivni vojni. Ovaa kontradikcija nesomneno }e dovede da albanskite Kosovari vlezat vo sudir so NATO silite do odredeno nivo. Ova go predvidovme porano, i kako {to gledame toa ve}e zapo~nuva, kako poka`uvaat nemirite vo Mitrovica. Taka, celava rabota ne razre{i apsolutno ni{to i se pretvori vo }o{mar na site zasegnati. Zatoa povtorno obidot da se re{i nacionalniot problem vrz kapitalisti~ki osnovi zavr{i so katastrofa.

Mnogu odamna, Engels objasni deka preduslov za re{avawe na nacionalnoto pra{awe na Balkanot e eliminacija na vme{uvawata na stranskite sili. Vo toa vreme toj misle{e voglavnom na carska Rusija. Podocna Germanija i Italija ja igraa istata izopa~ena uloga. Sega se Germanija i SAD. Samo so otfrluvaweto na kapitalizmot mo`no e da se skine jamkata na imperijalizmot na Balkan i da se dozvoli vistinska demokratska alternativa na yverstvata {to za istorijata se imenuvaat kako “balkanizacija”. Samo na ovoj na~in mo`e da dostigne ona {to Engels go napi{a: “Maxarite, Rumancite, Serbite, Bulgarite, Arnautite (tursko ime na Albancite), Grcite, Armencite, i Turcite, toga{ kone~no }e mo`at da gi sredat svoite zaemni razliki bez interferencija od stranskite Sili, da gi postavat me|usebno nivnite sopstveni potrebi i `elbi.” (Sobrani Dela-Marks i Engels, tom. 27, str.47)

Edinstven napreden pat e da se vratime na Leninovite stavovi. Toj ne se ispla{i da im ka`e deka nezavisnosta na Poljacite vo 1916 ne be{e re{enie, deka toa be{e utopisko deka edinstveniot pat so koj }e dobijat vistinska nezavisnost e revolucija vo Rusija i revolucija vo Germanija. Istata vistina mora da im se ka`e na Kosovarite denes. Obidot da se re{at nivnite problemi so tesna nacionalisti~ka osnova ne vodea nikade. Edinstveniot izlez se sostoi vo vospostavuvawe na rabotni~kata sila vo Srbija i vo cela porane{na Jugoslavija. Ova mo`e da se ostvari samo so borbeno edinstvo na rabotnicite i selanite na Jugoslavija.

Rabotnicite i selanite na Srbija, Hrvatska, Makedonija, duri i na Kosovo, mora sega da go poglednat periodot na Tito so kopne`, {to sega sigurno izgleda kako son vo sporedba so dene{nata krvava zbrka. Obnova na federacijata na site narodi, bazirana na nacionalizirana planska ekonomija, e apsolutna potreba. No takvata federacija mora da bide demokratski kontrolirana i upravuvana od samite rabotnite narodi , a ne od klikite na priviligirani birokrati so postaveni interesi igraj}i si so nacionalnite razliki na nivnite sopstveni sebi~ni interesi, odnosno Socijalisti~ka Federacija na Balkanot. Samo rabotnite lu|e nemaat interes vo ugnetuvawe na lu|eto od drugite nacionalnosti. Zatoa, kako {to Lenin ~esto povtoruva{e, re{enieto na nacionalnoto pra{awe mo`e da se postigne samo ako proleterijatot ja zavzeme vlasta vo svoi race. Sekoe drugo re{enie }e vodi, vo najdobar slu~aj vo delumen i nestabilen napredok, a najlo{o vo potpolna katastrofa. Sudbinata na porane{na Jugoslavija e nemilosrdno predupreduvawe do site rabotnicite vo ovoj pogled.

Za internacionalisti~ka politika!

“Toj samiot ima zemja, ako e poseduva~ na imot ili vo nekoj stepen ima sloboda i sretstva da postane takov. Toj koj go nema toa, nema ni zemja.” (Vajtling)

“Rabotnikot nema zemja.” (Komunisti~ki manifest)

Nacionalnoto pra{awe e takva {iroka tema {to prezentiraniot dokument ne pretendira ni{to pove}e od epitomizacija na glavnite to~ki na marksisti~kite stavovi. Toa e po~etok na poop{ta debata na ova pra{awe niz koja laburalisti~koto dvi`ewe mo`e da zavzeme jasen i principielen stav. Niz seriozna diskusija za nacionalnoto pra{awe nie mo`eme da go podigneme nivoto na naprednite rabotnici i mladina, mo`e da imame golem udel vo svetski ramki, i da gi udrime temelite za izgradba na internacionalno dvi`ewe vrz cvrsto tlo na marksisti~kata teorija. Vo Komunisti~kiot manifest Marks i Engels istaknaa deka prva zada~a na proleterijatot e da gi “sredi smetkite so svojata sopstvena bur`oazija” , da ja otfrli bur`oazijata vo svojata zemja, i da se postavi na ~elo na nacijata. No, tie i dodadoa deka “iako ne vo osnova, ama vo forma, borbata na proleterijatot so bur`oazijata e prvenstveno nacionalna borba”. [to zna~i ova? O~igledno e deka rabotni~kata klasa mora prvin da ja osvoi vlasta vo svojata zemja. “Bidej}i proleterijatot prvin mora da postigne politi~ka nadmo}, mora da se podigne da bide vode~ka klasa na nacijata, mora samiot da ja konstituira nacijata, toj dosega samiot e nacionalen, iako ne vo bur`oaska smisla na zborot.”

No, spored Marks, ova e samo formata, a ne i sodr`inata na socijalisti~kata revolucija. Edna{ osvojuvaj}i ja vlasta vo nivnata zemja, rabotnicite }e bidat konfrontirani so opozicijata na bur`oazijata od drugite zemji. Vistinskoto zna~ewe na proleterskata revolucija ne e nacionalno, tuku internacionalno, i nemo`e kone~no da uspee pred da se pro{iri vo glavnite zemji na kapitalizmot.

Nepomirliviot internacionalizam na Komunisti~kiot manifest rasplamnuva od sekoj red:

“Nacionalnite razliki i antagonizmi pome|u narodite sekojdnevno se pove}e i pove}e is~eznuvaaat poradi razvitokot na bur`oazijata, slobodata na trgovijata, svetskiot pazar, uniformnosta na na~inot na proizvotstvo i zaradi uslovite na `ivot {to korespondiraat na prethodnoto.

“Nadmo}nosta na proleterijatot }e predizvika tie u{te pobrzo da is~eznat. Obedinetata akcija na vode~kite civilizirani zemji, na krajot, e eden od prvite uslovi za emancipacija na proleterijatot.

“ Srazmerno na zavr{uvaweto na eksploatacijata na edna edinka od druga, na eksploatacijata na edna nacija od druga }e i se stavi kraj. Srazmerno na is~eznuvaweto na antagonizmot pome|u klasite vo ramkite na nacijata, taka i na neprijatelstvata na edna nacija kon druga }e im dojde krajot.”

Se razbira, za marksistite, teorijata e voditelka za akcija. Elementarna dol`nost e borbata protiv sekoja i bilo kakva manifestaciaj na nacionalno ugnetuvawe, rasizam, diskriminacija i nepravda. Neophodno e vo sekoja zemja da se razraboti cvrsta programa za barawata vo ovoj pogled. Bez sekojdnevna borba za napredok pod kapitalizmot, socijalisti~kata revolucija }e bide utopija. Masite mo`at samo da bidat obu~eni i jaki za poslednata bitka preku u~estvo vo cela serija na delumni bitki i prestrelki ({trajkovi, demonstracii, itn). Se razbira deka e ispravna i potrebna borbata za sekoj napredok, ma kolku i toj da bil delumen, a se stremi da gi prdobri sostojbata na masite. Toa ne se odnesuva samo za socijalnite reformi, obrazovanieto, zdravstvoto i `iveali{tata, penziite itn., tuku i za demokratskite barawa do stepenot ovie da ja zadr`at i najmalata vitalnost.

Vo Britanija, na primer, e neophodno da se borome za ukinuvawe na monarhijata i Domot na Lordovite, ovie reakcionerni relikti od feudalizmot. Vo sekoja zemja nie }e zastaneme za pravata na `enite i }e se borime za najnapredna legislativa vo poleto kako abortusot i razvodot. Istoto se odnesuva i za nacionalnoto pra{awe. Britanskite marksisti davaat kriti~ka podr{ka za avtonomijata na [kotska i Vels. Ova e elementarno demokratsko berawe i se razbira dol`nost e na marksistite za podr{ka za demokratskite barawa koi imaat i najmala progresivna sodr`ina. Se razbira, odobruvaweto na parlament za Vels i [kotska nema da re{i ni{to fundamentalno, no toa e delumna demokratska reforma na koja nikoj socijalist ne mo`e da i se sprotivstavi.

No, toa ne e dovolno. Vo moderni uslovi, niedna reforma, bilo ekonomska, socijalna ili demokratska, ne mo`at podolgo da potraat dokolku ne vodat vo fundamentalni promeni vo op{testvoto. Damna, vo 1920, na Vtoriot Kongres na Komunisti~kata Internacionala, Lenin istakna deka nacionalnoto pra{awe mo`e da se re{i samo so pobedata na proleterijatot i toj demonstrativno go otfrli sloganot na bur`oasko-demokratskoto dvi`ewe od programata na Internacionalata, zamenuvaj}i go so izrazot: “nacionalno osloboditelni dvi`ewa”. Zna~eweto na ova be{e potpolno izgubeno od onie `alni “marksisti” koi kapituliraa pred barawata na nacionalisti~kita voda~i na bur`oazijata i sitnata bur`oazija koi baraa rabotni~kata klasa da ja ostavi nastrana nivnata borba za socijalizam i da se pot~inata na “nacionalnata borba”, t.e. da go prifatat rakovodeweto od bur`oazijata i nacionalisti~kite elementi od srednata klasa. Naprotiv Lenin poka`a deka vo modernata epoha bur`oazijata e nesposobna da go re{i nacionalnoto pra{awe. Stavot na leninistite be{e zaokru`en od Trocki: “Pravota na nacionalno samo-opredeluvawe se razbira e demokratski, a ne socijalisti~ki princip. No, vistinskite demokratski principi se podr`ani i realizirani vo na{ata era samo od revolucionerniot proleterijat; i zaradi ovaa pri~ina tie se ispleteni so socijalisti~ki zada~i.” (Trocki, Dela, 1939-40, str.45, na{e istaknuvawe.)

Toa e stavot na vistinskiot marksizam, koj nie go branime. Vo dene{ni uslovi, neophodno e da na sekoe nivo da ja povrzeme borbota za demokratskite barawa cvrsto so perspektivata za socijalisti~ka transformacija na op{testvoto, eksproprijacija na bankarite i kapitalistite. I preduslovite za ova se bezuslovnoto obedinuvawe na rabotni~kata klasa i nivnite organizacii. Na{iot boren slogan ne e “nacija protiv nacija”, tuku “klasa protiv klasa!” Duri i na{ata cel e neostvariva za edna nacija. Toa e svetski rasprostranet socijalizam. Takov be{e stavot na site golemi marksisti od minatoto. Vo 1916, vo periodot na crnata reakcija koga Evropa be{e vo o~aen napor na katastrofalnata vojna, Lenin napi{a: “Celta na socijalizmot ne e da stavi kraj na podelbite na ~ove{tvoto vo malecki dr`avi i vo izolacija na naciite vo site svoi formi, tuku e povtoren priod na naciite, no isto taka i nivna fuzija.” (SD na Lenin, Socijalisti~kata Revolucija i Pravoto na Naciita na Samo-opredeluvawe, januari-fevruari 1916, tom. 22, na{e istakuvawe.)

I pokraj site dokazi, apologetite na kapitalizmot ne sakaat da priznaat ona {to raste~ki evidentno za site {to razmisluvaat: samata nacionalna dr`ava ja igra istata retrogradna uloga {to ja igra{e stariot feudalen partikularizam, lokalnite barieri i patarinite od minatoto. Ponatamo{niot razvitok na ~ove~kata kultura i civilizacija }e bide mo`en samo so totalno uni{tuvawe na ovie arhai~ni barieri i nivna zamena so isplaniran i harmoni~en razvoj na produktivnite sili vo svetski ramki. Ne zastareniot nacionalizam, tuku socijalisti~kiot internacionalizam e edinstvenata nade` za ~ove~kata rasa. Kako Leon Trocki objasni, celta na socijalistite ne e podignuvawe na novi granici, t.e. novi barieri vo ~ove~kiot progres, tuku ukinuvawe na site granici i sozdavawe na nov socijalisti~ki svetski poredok:

“Site dr`avni granici se prangi za produktivnite sili. Zada~ata na proleterijatot ne e da ga zadr`i status kvo, t.e. da gi ovekove~i granicite, tuku naprotiv da raboti na nivno revolucionerno otrgnuvawe so sozdavaweto na Socijalisti~ki Obedineti Dr`avi na Evropa i na celiot svet.” (Trocki, Dela 1935-36.)

London, 25 fevruari 2000.

Socijalisti~ki Apel: Vo Odbrana na Marksizmot

Socialist Appeal’s In Defence of Marxism